Čeprav je splošno znano, da je vsaka oblika gibanja koristna za zdravje, se mnogi strokovnjaki strinjajo, da najboljšo izbiro predstavlja prav aerobna vadba. Gre za srčno-žilno obliko vadbe, bolj znano kot kardiovadba, ki spodbudi srce k močnejšemu črpanju krvi. Med takšno aktivnostjo kri hitreje kroži po celotnem telesu, pljuča pa zajamejo večje količine kisika, kar pomeni, da prav ritem dihanja določa, koliko energije bo prišlo do mišic. Mišice s pomočjo kisika dobijo moč za premikanje, telo pa to energijo ustvarja s kombiniranjem kisika ter shranjenih ogljikovih hidratov in maščob. Srčno-žilni in mišični sistem tako sodelujeta pri vzdrževanju neprekinjene aktivnosti, ki jo lahko posameznik izvaja vsaj trideset minut.
Mnogi zdravstveni strokovnjaki poudarjajo, da je aerobna vadba najpomembnejši del vsake fitnes rutine, saj koristi prav vsakomur. Z redno uporabo kardiotelovadbe oseba postaja močnejša in sposobna vaditi skozi daljša časovna obdobja. Koristi takšnega treninga so številne in vključujejo učinkovito izgorevanje maščob, kar vodi do izgube odvečne telesne teže, zmanjšanja srčnega utripa v mirovanju ter splošno boljše srčne funkcije in močnejših mišic. Poleg tega se izboljša kondicija pljuč, zmanjša pa se tveganje za povišan krvni tlak, srčne bolezni, možgansko kap in debelost. Na dolgi rok aerobna vadba prispeva k povečanju dobrega holesterola in čistejšim arterijam, hkrati pa pomembno vpliva na duševno zdravje, saj izboljšuje razpoloženje ter pomaga pri boju proti stresu in tesnobi. Ena njenih najpomembnejših prednosti pa je zagotovo podaljšanje pričakovane življenjske dobe.
Izberite aktivnost, v kateri uživate
Za aerobno vadbo velja skoraj vsaka aktivnost, ki dvigne srčni utrip in pospeši dihanje, še posebej, če jo izvajamo dlje časa. Med priljubljene oblike sodijo tek, vožnja kolesa, plavanje, hoja, planinarjenje, vadba na tekalni stezi, vzpenjanje po stopnicah, veslanje, ples, smučanje ali skakanje čez kolebnico. Optimalno bi bilo takšne treninge izvajati tri do sedem dni v tednu, v trajanju od pol ure do ene ure. Razumljivo je, da se morajo osebe, ki prej niso bile aktivne, kadilci ali ljudje s kroničnimi obolenji pred začetkom vadbe posvetovati z zdravnikom.
Pri izbiri vadbe je ključno, da izberete aktivnost, v kateri uživate, saj boste le tako lažje ohranili dolgotrajno rutino in ostali zavezani svojemu cilju. Začetniki naj merijo na pet do deset minut neprekinjene aktivnosti, dober načrt pa vključuje pet minut ogrevanja, deset minut aerobne vadbe ter pet minut sproščanja in raztezanja. To rutino je priporočljivo ponoviti petkrat v prvem tednu, nato pa z vsakim naslednjim tednom postopoma podaljševati čas aktivnega dela. Kmalu boste opazili, da aktivnost postaja lažja in prijetnejša, kar vam bo odprlo vrata do preizkušanja novih oblik vadbe, ki vas bodo morda še dodatno navdušile.
