Vsake toliko in še posebej pred volitvami ter po njih se pojavijo ideje o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, ki predstavlja glavni finančni vir za delovanje javne RTV Slovenija. Tako je spet slišati, da bi poslanci novega sklica državnega zbora že v bližnji prihodnosti utegnili odločati o ukinitvi RTV-prispevka, ki ga trenutno plačujemo po 14,02 evra na mesec.
To predvideva predlog novinke v državnem zboru, stranke Resnica. Ta je pripravila predlog spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija in ga s podpisi volilcev vložila v državni zbor. Predsednik Resnice Zoran Stevanović, ki je medtem postal tudi predsednik državnega zbora, razlaga, da bi ukinitev RTV-prispevka ljudem omogočila izbiro. Predlog novele kot ključno vsebinsko točko predvideva ukinitev obveznosti plačevanja RTV-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz državnega proračuna. To je hkrati eden od prednostnih ciljev stranke Resnica. Po besedah predsednice uprave RTV Slovenija Natalije Gorščak imajo takšen način financiranja večinoma v severnoevropskih državah in se povsem obnese, dokler na čelo države ne pride kdo, ki bi krčil proračunski denar za delovanje javne radiotelevizije, kar je povsem realna bojazen. To pa bi, kot opozarjajo medijski strokovnjaki, lahko ogrozilo neodvisnost javnega medijskega servisa.
Evropska radiodifuzna zveza je raziskala različne modele financiranja in ugotovila, da je tako imenovani nemški način zbiranja prispevka za javni medij najboljši način, saj zagotavlja največjo neodvisnost. Javni mediji so sicer pogosto prva tarča populističnih politik, na udaru so predvsem v vzhodnih članicah Evropske unije, kjer sta v zadnjem času na preizkušnji njihova financiranje in neodvisnost.
Zanimiv je primer Švice, kjer je leta 2018 dobrih sedemdeset odstotkov volilcev na referendumu glasovalo proti ukinitvi obveznega prispevka za nacionalno radiotelevizijo. Prejšnji mesec pa je švicarska desna ljudska stranka poskusila z referendumom za znižanje tega prispevka, a so švicarski volilci tudi ta predlog zavrnili z večino glasov proti.
Slovenija ni Švica in vprašanje je, kako bi se takšna referenduma, če bi ju kdo predlagal, izšla v naših krajih. Pravzaprav bi lahko stavili, da bi slovenski volilci oba predloga nasprotno od preudarnih Švicarjev skoraj gotovo podprli. In to ne glede na vse razlage o pomenu javnega medijskega servisa, ki ga zagotavlja RTV Slovenija.
