Pa brez zamere: recept za dobro voljo, glasbo in smeh

Dobra glasba, sproščeni pogovori in ščepec humorja. Morda je prav v tem recept za uspeh nove oddaje Pa brez zamere, ki je ob petkovih večerih hitro našla pot do gledalcev. V času, ko je glasbenih vsebin na televizijskih zaslonih vse manj, ima oddaja še eno posebnost – trenutno je edina zabavnoglasbena oddaja na večjih slovenskih televizijah.

Pa brez zamere: Dejan Vunjak in Lucija Vrankar / Foto: Nace Erjavec

Za oddajo stoji veteran tovrstne produkcije Jože Potrebuješ, ki dobro ve, da je za najbolj sproščenimi televizijskimi trenutki navadno skritega največ dela. Pravzaprav mu je najljubše takrat, ko gledalec tega sploh ne opazi. »Najlepše je, ko ima gledalec občutek, da vse poteka gladko in sproščeno, brez pretiranega naprezanja. Da to dosežeš, pa je seveda potrebnega kar nekaj dela velike ekipe ustvarjalcev.« Velik del te lahkotnosti po njegovih besedah prineseta voditelja Dejan Vunjak in Lucija Vrankar. Oba sta vajena javnega nastopanja, predvsem pa v njem uživata. In tega se ne da zaigrati. »To začutijo tako publika v studiu, ki zelo rada prihaja na snemanja, kot gledalci doma,« je dejal Potrebuješ.

Priložnost za mlade muzikante

Jože Potrebuješ, tudi vodja skupine Čuki, ima za seboj že četrt stoletja televizijskih izkušenj in okoli 670 zabavnoglasbenih oddaj, ob tem pa še številne druge, recimo otroške projekte. A kljub vsem številkam ostaja zanj najpomembnejše nekaj precej preprostega – ljudje. »Vedno mi je najbolj pomembno, da najdem ljudi, ki verjamejo v to, kar počnemo.« Včasih z ekipo cele dneve in noči premišljujejo, kako bi oddajo še izboljšali, drugič pa je na koncu vse videti, kot da se je vse sestavilo skoraj samo od sebe. Jože ob tem hudomušno doda: »No, tako ravno ni. Videti je pa tako in fino je, če je tako videti.« In ko se ena oddaja konča? Pravega počitka ni. Pri avtorskih oddajah se zelo hitro pojavi naslednje vprašanje: »Le kaj bomo ušpičili v naslednji oddaji?« In prav pri tem vprašanju hitro pridemo do izbire tistih, ki dobijo priložnost stopiti pred kamere. Tekmovalne izvajalce in goste izbira ožja ekipa ustvarjalcev oddaje, Jože pa poudarja, da so pri tem odprti tudi za številne predloge. »V Sloveniji ima prav vsaka vas svoj ansambel. Toliko jih je, da imajo že zares težavo z izbiro imena, zato so nekatera res hecna,« pove in se nasmehne.

Pred začetkom oddaje so pripravili avdicije, na katerih se je predstavilo veliko mladih skupin, na koncu pa so izbrali 16 zasedb, ki jih zdaj skozi oddaje postopoma spoznavajo tudi gledalci. Pri izboru ni bila pomembna le glasba. Želeli so, da ansambli prihajajo z različnih koncev Slovenije, da so komunikativni, ustvarjalni in predvsem dovolj pogumni, da pred širno Slovenijo zaigrajo v živo. Ob njih tako ne spoznavajo le novih glasbenih obrazov, temveč tudi kraje, narečja, lokalne posebnosti, talente in poklice, za katere se mladi izobražujejo.

Čar televizijskega zakulisja

Tudi produkcijska ekipa je že med pripravami začutila, da ima oddaja posebno energijo. »Koncept je sproščen, glasbeni, zabaven in predvsem zelo domač. V ospredju so ljudje, glasba in dobra volja, brez pretiranega zapletanja,« pravijo ustvarjalci, ki jih je lep odziv gledalcev iskreno razveselil in jim potrdil, da so na pravi poti. A za lahkotnim dogajanjem na zaslonu se skriva precej bolj natančen mehanizem. »Bolj ko nekaj deluje preprosto in spontano, več dela je bilo potrebnega v ozadju.«

Pa brez zamere: Dejan Vunjak in Lucija Vrankar / Foto: Nace Erjavec

Pri eni oddaji sodelujejo uredništvo, produkcija, režija, scenaristi, organizacija, kamere, ton, luč, scenografija, grafika, maska, garderoba in postprodukcija. Scenarij daje oddaji strukturo, dovolj prostora pa ostaja tudi za spontanost, saj prav nepričakovani trenutki pogosto prinesejo največ. In če gre kaj narobe? »Dobra ekipa ne išče krivca, ampak rešitev,« pravijo.

Prava kemija pred kamero

Seveda pa dobre oddaje ni brez dobrih voditeljev. Dejan in Lucija na zaslonu delujeta, kot da se poznata že leta – in v resnici se. »Toda še vedno se navajava drug na drugega,« se pošali Dejan, ki doda, da ju povezujejo podobna moralna načela, način razmišljanja in odnos do dela. »Drug drugemu sva opora in se ne boriva vsak za svoj prostor, temveč skupaj ustvarjava oddajo.« Lucija prizna, da ju včasih zanese skupni humor: »Morala sva se malo umiriti. Imava enak humor in včasih se kar zaklepetava.« Ob pripravah sta drug o drugem odkrila še marsikaj. Dejan je pri Luciji opazil veliko energije in empatije, ona pa pri njem sposobnost improvizacije. Pred oddajo je bolj živčna Lucija, Dejan pa se pošali: »Ker sem vedno manj pripravljen in vem, da me bo Lucija rešila, če se zatakne.« Neposrednost je očitno njuna skupna značilnost. »Vsak dan si kaj takega poveva,« pravi Lucija. »Mislim, da je to ključ do najinega prijateljstva – iskrenost. Vedno.«

Jože Potrebuješ pravi, da Lucijo in Dejana danes pozna že vsa Slovenija, za takšno oddajo pa sta po njegovem mnenju kot ustvarjena. »Vesel sem, da sem ju našel ob pravem času in da smo res super ekipa. Vsi ljubimo slovensko glasbo, slovensko izročilo, besedo in kulinarične dobrote. In to se mora nekje poznati.«