Nova študija, ki prihaja z Univerze v Tel Avivu, trdi, da sta obe možnosti delno pravilni. Kot poroča portal Sciencedaily, znanstveniki menijo, da so so člani verske skupnosti koledar verjetno uporabljali v svojem zgodnjem zgodovinskem obdobju, ko so nesoglasja glede verskih datumov prispevala k njihovi ločitvi od jeruzalemske verske elite. Pozneje pa naj bi sistem opustili zaradi astronomske težave in spreminjajočih se političnih odnosov z vladajočo hasmonejsko dinastijo.
Raziskavo je vodila prof. Eshbal Ratzon z Oddelka za judovsko filozofijo in Inštituta Cohn na Univerzi v Tel Avivu, njene ugotovitve pa so bile objavljene v akademski reviji Tarbiz Quarterly for Jewish Studies.
52 popolnih tednov
Kumranski koledar se je močno razlikoval od lunisolarnega koledarja, ki je določal versko življenje Judov v obdobju drugega templja. Njihovo leto je obsegalo natanko 364 dni, kar je število, ki je deljivo s sedem. To je pomenilo natanko 52 popolnih tednov na leto, s čimer je bilo zagotovljeno, da so vsi verski prazniki vedno padli na isti dan v tednu.
Za pripadnike skupnosti ta urejena struktura ni bila le matematična priročnost, temveč odraz popolnega božanskega reda. Ker so menili, da so datume določili bogovi že ob stvarjenju sveta, so zavračali idejo, da bi imeli človeški voditelji pravico posegati vanje.
Skrita težava 364-dnevnega sistema
Sciencedaily navaja, da je prav ta značilnost, zaradi katere je bil koledar tako eleganten, prinesla resne praktične težave. Leto s 364 dnevi je namreč za približno dan in četrt krajše od dejanskega astronomskega leta. Čeprav se je to zdelo majhno odstopanje, se je sčasoma neusmiljeno večalo.
Če bi sistem uporabljali dvajset let brez popravkov, bi se verski prazniki glede na letne čase premaknili za skoraj štiri tedne. Po več desetletjih bi spomladanski prazniki lahko padli v zimski ali celo jesenski čas. To bi predstavljalo veliko težavo za skupnost, katere verski prazniki so bili tesno povezani z obdelovanjem zemlje, letino in ciklom narave.
Koledar kot središče verskega konflikta
Raziskovalci menijo, da je skupnost v 2. stoletju pr. n. št. sistem aktivno uporabljala, kar je še poglobilo njen spor z voditelji v Jeruzalemu. Ko pa so desetletja minila, neskladja med koledarjem in naravnimi letnimi časi niso bila več vzdržna.
Hkrati so se spremenile tudi politične okoliščine. Med vladavino Aleksandra Janeja so se odnosi med skupnostjo in hasmonejskimi oblastmi izboljšali, kar je sekti olajšalo opustitev togega koledarja in prehod na bolj praktičen sistem. Prvotni koledar kljub temu ni povsem izginil iz njihove zavesti, temveč je preživel kot verski ideal in simbol identitete.
