Doma gre marsikaj po občutku. Ščepec soli med prsti, še malo masla za bolj poln okus in žlica omake, ki jo pokusimo kar nad štedilnikom. Če kosilo zamuja deset minut, se svet ne podre. V MasterChefovi kuhinji pa ima čas drugačno težo. Tam mora zamisel pravočasno postati jed, trema ne sme voditi roke in tudi najlepše postavljen krožnik ne more skriti pomanjkanja okusa. Šestnajst novih tekmovalcev je tako pred preizkušnjo: bodo tisto, s čimer navdušujejo za domačo mizo, znali pokazati tudi pred tremi zahtevnimi sodniki?
Dvanajsta sezona MasterChefa Slovenija je že v polnem teku, največ pa šteje tisto, kar tekmovalci pokažejo na krožniku. »Tokrat bo v ospredju predvsem tisto, kar je vedno bilo srce MasterChefa: kulinarika,« so ob začetku šova poudarili sodniki, ki nove kuharske upe spremljajo pri uspehih, pa tudi takrat, ko se kaj ne izide po načrtih. O letošnji generaciji Karim Merdjadi pravi, da je »podobna, pa vseeno drugačna od preteklih, saj so tu novi obrazi in nove zgodbe«. Luka Jezeršek opaža, da tekmovalci prihajajo z vse več informacijami in predznanja, toda za kuhinjskim pultom morajo pokazati, kako dobro jih znajo uporabiti. »Eno je nekaj poznati ali videti, drugo pa to izvesti v omejenem času in pod pritiskom. Tam se zelo hitro pokaže, kako trdno je znanje,« poudarja. Ob zahtevnih izzivih veliko pomeni tudi podpora nekoga, ki stoji za sosednjim pultom. Prav povezanost letošnje šestnajsterice je posebej opazil Mojmir Šiftar: »Čeprav so v tekmovanju, se podpirajo med seboj tako v zmagah kot v porazih.« Opozarja tudi na pestrost jedi, ki jih tekmovalci prinašajo v kuhinjo z vseh koncev sveta.
Različni okusi pa niso le na krožnikih tekmovalcev, temveč tudi za sodniško mizo. Kako pogosto se pri ocenjevanju razhajajo? »Kar pogosto. Vsak od nas ima svoj pogled in svojo izkušnjo,« pravi Luka, ki jed presoja tudi skozi oči gostinca: ali deluje kot celota in ali bi jo gost naročil še enkrat. Pri vprašanju, kdo najtežje popusti, je diplomatski: »Mislim, da bi vsak od nas brez težav pokazal na druga dva.«
Karim poudarja, da se večinoma ni težko strinjati, sicer pa odloči večina: »Ne gre za to, kdo popušča. Smo trije, vsak s svojimi kriteriji, okusom in pogledi.« Tudi Mojmir meni, da so nesoglasja redka, a pri vprašanju, kdo najdlje vztraja pri svojem, odkrito prizna: »Ko pa se to le zgodi, sem po navadi jaz tisti, ki zadnji popusti.«
Povezuje jih kuhanje
Prav te tri različne sodniške okuse skuša osvojiti letošnja šestnajsterica. Za vsakim predpasnikom je človek s svojo zgodbo. Nekoga so v kuhinjo zvabili mamini in babičini recepti, drugega veselje do peke ali radovednost ob odkrivanju novih okusov. Njihovi poklici in izkušnje so različni, zdaj pa jih povezuje isti izziv: pokazati, koliko znajo in kaj si upajo. Med ljubitelji peke je 32-letna arhitektka Ajda Osta, ki stavi na natančnost in ustvarjalno povezovanje okusov. Dvaindvajsetletna Anna Masieievska rada raziskuje nenavadne kombinacije v sladicah, 23-letna kineziologinja Karin Podboršek pa uživa tudi v njihovem okraševanju. Veliki slaščičarski izzivi so blizu 41-letni Tanji Rajar, ki se je že spoprijela s petnadstropno poročno torto. Petindvajsetletna Tjaša Kušter nekoč kuhanja ni marala, danes pa jo navdušuje prav peka. Drugi se najraje posvetijo slanim jedem. Petindvajsetletni Dominik Gajšek uživa v pripravi mesa in omak, 54-letni Miha Blatnik pa zna s svojo paello nahraniti tudi petdeset ljudi. Štiridesetletni Jure Brumen prinaša izkušnje z vodenjem restavracije na Severnem Cipru, medtem ko 48-letni Gregor Spudič v kuhanju povezuje tradicijo s sodobnostjo.
Domači okusi veliko pomenijo tudi najmlajši tekmovalki, 18-letni slaščičarki Valentini Pukšič, ki je močno povezana s tradicionalno kulinariko. Štiriintridesetletna Daniela Perdih, mama dveh otrok in vodja prodaje, se je kuharskih osnov učila ob mami in babici. Za 31-letnega pravnika Tilna Zonto je kuhanje prostor ustvarjalnosti in sprostitve. Svoj ustvarjalni izraz za kuhinjskim pultom išče tudi 31-letni marketinški strateg in glasbenik Klemen Rutar, ki združuje sistematičnost in domišljijo. 33-letni grafični oblikovalec Tadej Oblak posebno pozornost namenja videzu krožnika, 46-letna Gulnaz Uliabaeva pa kuha po občutku in rada eksperimentira. Radovednosti ne manjka niti 27-letnemu Ianu Polaku Rožacu, prepoznavnemu po spletnih vsebinah, ki raziskuje tudi sodobne kulinarične trende.
Več kot kuharsko znanje
Vsak torej v tekmovanje prinaša nekaj svojega. A kaj mora imeti tisti, ki na koncu osvoji sodnike in zmago? Mojmir Šiftar izpostavlja »ogromno iznajdljivosti, prilagodljivosti in trdne volje«, saj letošnji izzivi zahtevajo prav vse troje. Karim Merdjadi dodaja: »Potrebuje psihično pripravljenost, delovno kondicijo in vztrajnost.« Za Luko Jezerška je ključno, da tekmovalec skozi preizkušnje raste. »MasterChef je dolgo tekmovanje in nemogoče je, da bi imel vsak dan popoln krožnik. Pomembno je, kaj narediš po slabem dnevu. Ali znaš poslušati kritiko, se iz nje kaj naučiti in naslednjič to pokazati.« A tudi obvladovanje kuharskih tehnik samo po sebi še ne prinese zmage. Kot sklene Luka: »Na koncu pa mora biti na krožniku tudi nekaj njegovega. Ne samo znanje in tehnika, ampak karakter.« N
