Raziskovalci so ugotovili, da bo plin, ki je ključen za življenje na Zemlji, izginil v naslednji milijardi let, planet pa se bo vrnil v svoje prvotno, primitivno stanje.
S pomočjo naprednih simulacij, ki združujejo podnebne modele in principe biogeokemije, so znanstveniki preučevali, kako bo Zemljina atmosfera reagirala na naravno evolucijo Sonca.
Zakaj bo Sončna svetloba uničila fotosintezo?
Sonce ni statična zvezda. Skozi milijarde let se njegova svetilnost počasi, a vztrajno povečuje. Ta porast energije bo drastično spremenil Zemljino podnebje in neposredno vplival na količino ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju.
Zaradi pomanjkanja ogljikovega dioksida bodo rastline, alge in cianobakterije izgubile ključno surovino za fotosintezo. Sistem, ki že stotine milijonov let vzdržuje primeren nivo kisika v ozračju, se bo preprosto sesul. Ko biološka proizvodnja ne bo več zmožna obnavljati zalog, bo koncentracija kisika strmoglavila pod odstotek trenutne ravni.
Znanstveniki opozarjajo, da to ne pomeni nenadnega konca planeta, temveč popoln preobrat njegove biosfere. Zemlja se bo vrnila v stanje, v kakršnem je bila pred pojavom kompleksnega življenja:
- Izumrtje kompleksnih vrst: živali, kopenske rastline in večina biosfere, kot jo poznamo danes, v novem okolju ne bodo mogli preživeti.
- Prevlada mikrobov: svetu bodo znova zavladali preprosti organizmi, predvsem anaerobne bakterije, prilagojene na ekstremne razmere brez kisika.
Študija obravnava tudi pojav, imenovan vlažna topla greda. Gre za scenarij, v katerem ekstremne temperature povzročijo množično izparevanje površinske vode. Projekcije kažejo, da bo kisik kolapsiral celo prej, preden bo Zemlja dokončno izgubila svoje oceane. To pomeni, da izguba plina za dihanje ne bo zadnje poglavje v zgodovini planeta, temveč eden prvih nepopravljivih znakov njegovega konca.
Kaj to pomeni za iskanje življenja v vesolju?
To odkritje je močno odjeknilo tudi v krogih astrobiologov. Dolgo je veljalo, da je prisotnost kisika v atmosferi eksoplanetov glavni dokaz za obstoj življenja zunaj našega osončja.
Nova študija pa dokazuje, da je kisik le začasna faza v evoluciji planeta. Svetovi z nizko vsebnostjo tega plina bi preprosto lahko gostili življenje, ki deluje na drugačnih kemijskih osnovah. Strokovnjaki zato pozivajo k širitvi iskanja in osredotočanju na alternativne organske spojine in plinske meglice.
Ali smo ljudje v nevarnosti?
Čeprav je napoved zastrašujoča, strokovnjaki pomirjajo javnost: neposredne nevarnosti za človeštvo ni. Milijarda let je časovno obdobje, ki je nekajkrat daljše od celotnega obstoja zapletenih živalskih vrst na Zemlji in daleč presega obzorje kakršnega koli človeškega načrtovanja.
Znanstveniki ob tem dodajajo, da bodo drugi dejavniki – kot so nepredvidljivi astronomski dogodki, geološke spremembe in podnebni pretresi – usodo človeške civilizacije krojili precej prej, preden nam dejansko zmanjka zraka.
