Obstajajo vozila, ki so hitra. Obstajajo vozila, ki so lepa. Obstajajo tudi vozila, ki dobro zavirajo, čeprav to po mnenju ustanovitelja znamke Bugatti Ettoreja Bugattija ni vedno nujno. Obstajajo tudi vozila, ki so pomembna. Potem pa je tu bugatti type 41, znan kot royale. To ni bil le avtomobil; bil je manifest, s katerim je Ettore Bugatti želel dokazati, da lahko ustvari nekaj, kar presega meje mehanskega in vstopa v domeno čiste umetnosti ter brezčasnega aristokratskega prestiža.
Začetek zgodbe o nastanku typa 41 seže v sredino dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ettore Bugatti je bil spet užaljen. Ekscentričnemu vizionarju se je to dogajalo večkrat. Izročilo pravi, da je neka angleška aristokratka njegove avtomobile primerjala z znamko Rolls-Royce. Kot da to ni bilo dovolj, je ob tem domnevno še pripomnila, da Bugatti sicer izdeluje hitre in zmagovalne stroje, a se po eleganci, udobju in statusu ne morejo meriti z britansko znamko.
Ettorejev odgovor je bil silovit. Odločil se je zgraditi najboljši in najprestižnejši avtomobil vseh časov, ki bi bil namenjen izključno kraljevim družinam. Od tod izvira tudi njegovo ljubkovalno ime. Načrtoval je serijo petindvajsetih primerkov, ki bi s svojo pojavo kraljevali evropskim cestam.
Speljal je lahko v najvišji prestavi
Ker gre za bugattije, ki so nastali v glavi slovitega Ettoreja, nam zaradi tehničnih podrobnosti še danes vzame sapo. Njegova medosna razdalja meri neverjetnih 4,3 metra, kar je skoraj celotna dolžina sodobnega družinskega avtomobila. Skupna dolžina avtomobila se medtem razteza na skoraj šestih metrih in pol! Srce te zveri je ogromni 12,7-litrski vrstni osemvaljni motor, ki je bil v svojem času pravi inženirski čudež. Motor je bil dolg skoraj meter in pol ter je deloval tako mirno in s toliko navora, da bi voznik lahko speljal v najvišji prestavi, ne da bi motor klecnil. Razvil je približno 300 konjskih moči, kar je bilo leta 1927, nekaj povsem nepojmljivega.
Oblikovno je bil vsak royale unikat. Karoserije so po meri izdelovali različni mojstri, vključno z Ettorejevim sinom Jeanom Bugattijem. Najbolj znan primerek je verjetno coupe napoléon s svojo značilno modro-črno barvno shemo. Posebno mesto v oblikovanju zasedajo tudi ogromna, 24-palčna lita aluminijasta platišča, ki so bila domnevno celo prva te vrste na svetu. Piko na i royala medtem najdemo na pokrovu hladilnika. Gre za kipec plešočega slona, ki ga je ustvaril Ettorejev pokojni brat, kipar Rembrandt Bugatti. Ta detajl je postal simbol ne le modela type 41, temveč celotne filozofije znamke, ki združuje moč, eleganco in neukrotljivo naravo. Seveda pa ne gre spregledati, da je na avtu pristal kot odgovor na znamko Rolls-Royce in njenega kipca »duh ekstaze«.
Ni dobrih manir, ni avta
Ker je bil Ettore Bugatti znan po svojem težkem karakterju, je to vodilo do številnih zanimivih zapletov. Čeprav je projekt zahteval ogromna sredstva, Ettore ni prodal avtomobila nikomur, ki mu osebno ni bil pogodu. Izročilo tako priča o prigodi z albanskim kraljem Zogom. Ta si je domnevno močno želel kupiti royala, a ga je Ettore hladno zavrnil. Zakaj? Rekel je, da ima kralj grozne manire za mizo in da si takšnega avtomobila preprosto ne zasluži.
S to odločitvijo je avtomobil royale morda zamudil kraljevski vlak. Kljub zvenečemu imenu noben kralj ni nikoli dejansko kupil Bugattijevega royala. Ko je bil projekt končno pripravljen za trg, je svet udarila velika gospodarska kriza, ki je celo najbogatejše z lepimi manirami prisilila v previdnost pri trošenju bogastva za šestmetrske cestne jahte.
Če ne za kralje, pa za množice
Čeprav royale zaradi svoje teže in namembnosti nikoli ni bil dirkalnik, je njegova tehnologija doživela nepričakovan uspeh na drugem področju. Ker Bugattiju ni uspelo prodati vseh izdelanih motorjev, jih je genialno predelal za uporabo, ne boste verjeli, v hitrih vlakih za francoske železnice. Namesto kraljevega vlaka je torej ujel ljudskega.
Vlaki, opremljeni z motorji type 41, so postavljali hitrostne rekorde in dosegali hitrosti do 196 kilometrov na uro. Posel z železnicami je podjetje Bugatti celo rešil pred zelo resnimi finančnimi težavami.
Od načrtovanih petindvajsetih primerkov je bilo na koncu izdelanih le sedem. Eden od teh je bil prototip. Prodali so zgolj tri. Danes jih na svetu obstaja šest, saj se je eden uničil. Seveda v prometni nesreči. Tudi zaradi redkosti danes veljajo za sveti gral med zbiratelji, njihova vrednost pa je praktično neprecenljiva.
Bugatti type 41 royale ostaja spomenik karakterju Ettoreja Bugattija. Človeku, ki je izdelal motor za rekordno hitre vlake in rekel, da je ravno dovolj primeren za avtomobile. V zgodovini znamke predstavlja absolutni vrhunec luksuza in nobena sodobna kreacija ne zmore doseči njegove surove blaznosti. Vsaj dokler se Mate Rimac, sedanji lastnik Bugattija, ne odloči, da bi izdelal električnega na jedrski pogon.
