Kdaj neka tehnologija postane izdelek? Dodelan izdelek dobimo, ko izpolni nekaj ključnih pogojev. Med najpomembnejšimi je, da najde problem, ki ga je vredno rešiti, in ga tudi zna rešiti.
Drugi kriterij je dobra uporabniška izkušnja. Tehnologija je lahko briljantna, a če je v praksi neuporabna, ostaja v laboratoriju. Ta vidik je do skrajnosti pripeljal pokojni prerok sodobne potrošniške elektronike Steve Jobs, ki je vedel, da je najboljši izdelek tisti, ki ga zna uporabljati slehernik.
Tretji kriterij, ki ga ne gre zanemariti, zlasti v sodobnem poslovnem okolju, je razvit ekosistem s podporo uporabnikom. Četrti kriterij sta poslovni model in tržna umeščenost. Resen izdelek ima določeno ceno, jasno ciljno skupino in definirano pot do trga. Koristi tudi, če razmerje med ceno in stroškom izdelka za ponudnika ni izrazito neugodno.
Verjetno najpomembnejši kriterij, da bi neki tehnologiji rekli izdelek, pa je zanesljivost oziroma ponovljivost. Če stvar deluje le v nadzorovanih pogojih ali kadar jo upravlja njen izumitelj, to še ni izdelek.
Omenjeni kriteriji kažejo, zakaj razprava o umetni inteligenci oziroma zlasti o velikih jezikovnih modelih še ni dorečena. Res je, da gre za impresivno tehnologijo, ki ob najboljših trenutkih zmore ustvariti zelo dobre rezultate, a to počne nezanesljivo, pri tem pa ustvarja izredno visoke obratovalne stroške. Včasih šepa tudi na drugih področjih.
Da umetna inteligenca še ni izdelek v pravem pomenu besede, kaže tudi izobilje funkcionalnosti, ki jih poskušajo promovirati razvijalci. Prav tako o tem priča spodbujanje resnejših uporabnikov, naj sami razvijajo svoje »agente«, ki naj bi pomagali pri tej ali oni nalogi. Gre za igranje pikada v temi v upanju, da bo puščica na koncu vendarle zadela tarčo.
Najboljši »izdelek« jim je izbrisal vse
Tako se je pred kratkim tudi najuspešnejšemu razvijalcu umetne inteligence, podjetju Anthropic, pripetil neljubi incident. Njihova umetna inteligenca, namenjena olajšanju dela poslovnim uporabnikom, je 25. aprila v vsega devetih sekundah samovoljno izbrisala celotno bazo podatkov zagonskega podjetja PocketOS. Ob tem je izbrisala tudi nekaj zadnjih varnostnih kopij.
Ko je ustanovitelj prizadetega podjetja Jeremy Crane Anthropicovega agenta vprašal, zakaj je to storil, mu je ta odgovoril: »Nikoli, j*****, ne ugibaj!« V nadaljevanju je agent priznal še, da je kršil vsa pravila, ki so mu jih postavili.
»Uporabljali smo najboljši model, ki ga industrija ponuja, konfiguriran z izrecnimi varnostnimi pravili v nastavitvah našega projekta, integriran prek cursorja – najbolj oglaševanega UI-orodja za programiranje v tej kategoriji,« je po incidentu povedal Crane, ki je bil šokiran, da je kljub vsem tem ukrepom agent storil nekaj, česar izrecno ne bi smel.
Gre verjetno za najzgovornejši primer poslovne škode, ki jo je povzročila tehnologija, o kateri se v javnosti še vedno prepogosto govori, kot da gre za izdelek. Še zdaleč pa ne gre za osamljeni primer. Klepetalni roboti so izredno dragi eksperimenti na prostem. Tisti, ki vodijo eksperiment, pa poskusnim zajčkom včasih celo zaračunavajo sodelovanje.
