OpenAI je bil ustanovljen kot neprofitna organizacija, namenjena odgovornemu razvoju umetne inteligence za dobrobit celotnega človeštva, ne le elit. Od takrat se je veliko spremenilo. O odgovornem razvoju bi se dalo razpravljati. Z odločitvijo, da gre OpenAI na borzo, se poslavljajo tudi ideali o služenju človeštvu in jih zamenjuje služenje interesom delničarjev.
Ni pa se OpenAI še poslovil od svojega neprofitnega poslovnega modela. Samostojni novinar Ed Zitron je namreč razkril, da je finančna luknja OpenAI pravzaprav še večja, kot smo si predstavljali. Lani naj bi podjetje izgubilo že skoraj 39 milijard dolarjev, kar so zastrašujoče številke. Zitronovo razkritje je preveril in potrdil tudi Financial Times. Še leta 2024 so izgube OpenAI znašale pet milijard dolarjev.
Prihodki pridno rasli
Zitronovi dokumenti kažejo, da so se prihodki OpenAI s 3,7 milijarde dolarjev v letu 2024 sicer povzpeli na 13,07 milijarde dolarjev v letu 2025. Financial Times dodaja, da so se mesečni prihodki podjetja do konca leta 2025 dvignili že na skoraj dve milijardi dolarjev. Gre za resne številke, ki nakazujejo dejansko rast posla. Je pa problem umetne inteligence, da so stroški njenih uporabnikov ta hip izredno subvencionirani s strani ponudnikov, ki se borijo za tržni delež.
Celotne prihodke OpenAI so leta 2024 in 2025 presegli že zgolj stroški za raziskave in razvoj. Ti so s 7,81 milijarde dolarjev v letu 2024 zrasli na ogromnih 19,18 milijarde dolarjev v letu 2025.
Te stroške je morda še mogoče nekako relativizirati z oceno, da gre za novo tehnologijo, ki trenutno zahteva večje vložke v razvoj, kot bo to potrebno, ko bo tehnologija dosegla zrelost. Še večji problem za OpenAI pa predstavlja strošek samega ponujanja izdelka uporabnikom. Za proizvodnjo in distribucijo svojih izdelkov je OpenAI leta 2024 porabil 2,65 milijarde dolarjev, lani pa že 7,5 milijarde dolarjev. Stroški prodaje in trženja so se z 1,11 milijarde dolarjev v letu 2024 povečali na 5,73 milijarde dolarjev v letu 2025.
Stroški samega poslovanja OpenAI so se z 8,78 milijarde dolarjev v letu 2024 povečali na vrtoglavih 20,92 milijarde dolarjev v letu 2025. Prav to pa meče hude dvome o obljubi OpenAI, da bodo dobičkonosni do leta 2030. V prid pa jim govori, da so se operativne izgube, izražene v odstotku od prihodkov, z 237 odstotkov v letu 2024 znižale na »le« 160 odstotkov v letu 2025.
Pojavili so se sicer poskusi relativiziranja izgub. Za Financial Times je spregovorila »oseba, seznanjena z zadevo«, ki trdi, da je v skupni strošek vključen tudi strošek, povezan z vrednotenjem vlagateljev, ki se je spremenilo med preoblikovanjem podjetja v pridobitno strukturo v letu 2025. Brez tega naj bi izguba znašala »le« osem milijard dolarjev. Zitron trditvam anonimnega sogovornika ne verjame in trdi, da so podatki o operativnih stroških podjetja jasni in da niso povezani z vrednotenjem vlagateljev.
Nora razlika med ceno in stroškom
Glavni problem OpenAI in drugih razvijalcev umetne inteligence je, da vsak novi uporabnik pri trenutnih cenah ne predstavlja dobička, temveč predvsem dodatni strošek. Prav tako ni mogoče računati, da bodo stroški gradnje podatkovnih centrov izginili, saj bo treba tudi zgrajene centre vzdrževati. Zlasti pa imajo grafične kartice, ki poganjajo umetno inteligenco, rok uporabe. Nekatere bodo z uporabo odpovedale, vse pa bodo že kmalu postale zastarele. Kdor bo želel držati korak z najboljšimi, bo moral redno obnavljati drago strojno opremo. Strošek pa bo še naprej predstavljala tudi elektrika, potrebna za delovanje podatkovnih centrov.
Če bi OpenAI želel postati dobičkonosen, bi moral začeti zaračunavati resnično ceno uporabe umetne inteligence uporabnikom. To pa je trenutno zelo nepriljubljena poteza. Zasebni in profesionalni uporabniki smo pogosto navdušeni nad tem, kaj uspe ustvariti ali narediti umetni inteligenci, ko gre vse po načrtih. Je pa velik del tega navdušenja, zlasti pri brezplačnih uporabnikih, povezan tudi z dejstvom, da imamo opravka z orodjem, ki lahko naredi nekaj spektakularnega, ne da bi nas kaj stalo.
Vprašanje je, ali bi bili nad nasveti dvomljive kakovosti in kičastimi voščilnicami, ki nam jih na hitro oblikuje umetna inteligenca, enako navdušeni, ko bi zanje morali plačati dejanski strošek proizvodnje. Na podlagi izračunov analitskega podjetja SemiAnalysis OpenAI za vsakega uporabnika, ki mesečno plačuje 200 evrov naročnine in izkoristi celotno dodeljeno porabo, utrpi za 14.000 dolarjev uporabnih stroškov.
Ni poti do dobičkonosnosti?
»Finančno stanje podjetja OpenAI močno vzbuja skrbi,« izgube komentira Zitron. »Izgube v višini 38,53 milijarde dolarjev so astronomske in veliko višje, kot je večina verjela, da bodo. Zdi se tudi, da izgube iz leta v leto skokovito rastejo, zato nisem prepričan, kako lahko to podjetje sploh najde pot do kakršne koli vzdržnosti ali dobičkonosnosti.«
Podjetje Anthropic, glavni konkurent podjetja OpenAI, je letos poskusilo dvigniti prilive od uporabe njihove umetne inteligence Claude. Svojim profesionalnim naročnikom so začeli zaračunavati realno porabo umetne inteligence, čeprav še naprej po močno subvencionirani ceni. Odločitev se je hitro spremenila v katastrofo.
Med prvimi, ki so se nad novim pristopom javno pritožili, je bil Uberjev šef operacij Andrew Macdonald. Povedal je, da je z Anthropicovim novim poslovnim modelom vse težje upravičiti uporabo UI v podjetju. Kaj ga je privedlo do te ocene? Podjetje je že do aprila letos porabilo celotno letno zakupljeno porabo Anthropicove umetne inteligence Claude code. Nad porabo so bili zaskrbljeni tudi pri Amazonu, kjer so uvedli ukrepe za zajezitev čezmerne porabe. Ukrepe za omejitev porabe so uvedli tudi pri Meti, Applu, Microsoftu, Samsungu in še mnogih drugih podjetjih.
