»S partnerjem imava precej različne poglede na vzgojo najinih dveh otrok. Sama sem zagovornica pogovora in popuščanja, on pa verjame v stroga pravila in disciplino. To pogosto vodi v prepire pred otrokoma, ki to seveda s pridom izkoriščata. Kako naj uskladiva svoja stališča, če sva zrasla v popolnoma drugačnih družinah?« sprašuje bralka Maja.
Spoštovana bralka, s tovrstnimi stiskami se starši srečujejo zelo pogosto, saj opisujete eno najbolj klasičnih dinamik družinskega življenja. Popolnoma naravno je, da v partnerstvo in vzgojo prinašata različne vzorce iz svojih primarnih družin. Vsak posameznik namreč starševstvo gradi na podlagi lastnih izkušenj iz otroštva. Kljub temu pa ključna težava, s katero se soočate, niso vajine konceptualne razlike same po sebi, temveč vajin odprt konflikt, ki se odvija pred očmi vajinih otrok.
Otroci so pronicljivi opazovalci, ki hitro začutijo razpoko v avtoriteti med staršema in jo iz naravne želje po ugodju s pridom izkoristijo. Ko vi popustite in ponudite razumevanje, oče pa hkrati zaostri pravila, otrok dobi jasno sporočilo, da hišna pravila niso absolutna, temveč so stvar trenutnih pogajanj z najšibkejšim členom.
Prvi in najpomembnejši korak, ki ga svetujem, je takojšnja premestitev vajinih nesoglasij za zaprta vrata. Nikoli se ne prepirajta o vzgojnih ukrepih vpričo otrok. Tudi če se z moževo odločitvijo v določenem trenutku ne strinjate, jo pred otrokom vseeno podprite ali pa se preprosto vzdržite komentarja. Kasneje, ko bosta sama in povsem umirjena, mu iskreno povejte svoje pomisleke, nato pa poskušajta najti skupen jezik. Otroka morata za vsako ceno videti enotno fronto, saj jima to daje temeljni občutek varnosti in jasne strukture v vsakdanu.
Pomembno je zavedanje, da imata kljub navidezno različnima pristopoma popolnoma isti končni cilj. Oba si želita vzgojiti samostojne in odgovorne posameznike. Vaš partner verjame, da do tega vodi predvsem dosledna struktura, vi pa ste prepričani, da je ključ do uspeha varna navezanost in odprt dialog. Zmagovalna in najbolj zdrava vzgojna kombinacija je vedno združitev obeh vajinih svetov. Stroga pravila brez čustvene topline hitro vodijo v odtujenost, neskončno popuščanje brez meja pa ustvarja hudo tesnobo in razvajenost. Zato se osredotočita na tisto, kar vaju združuje, skupaj določita nekaj temeljnih neomajnih hišnih pravil, drugje pa si nujno dovolita nekoliko več prožnosti in iskanja skupnih kompromisov.
