Minuli teden je na Bledu potekala 8. mednarodna konferenca Chemistry for Cultural Heritage (ChemCH 2026), ki velja za enega najpomembnejših svetovnih dogodkov na presečišču naravoslovja in humanistike. Dogodek je na enem mestu združil vrhunske strokovnjake s področja kemije, fizike, arheologije, konservatorstva, restavratorstva ter podatkovnih znanosti.
Da se Slovenija na tem področju vse bolj uveljavlja kot globalni center dediščinske znanosti, je poudaril prof. dr. Matija Strlič. Kot je pojasnil, je zanimanje za konferenco močno preseglo pričakovanja, ob tem pa dodal, da je Evropa pri študiju materialnosti, okolja in izvora dediščine s kemijskega vidika globalno vodilna. V sam svetovni vrh se na tem področju, ki sicer sega že v prvo polovico 19. stoletja, v zadnjih letih uvršča tudi Slovenija.
Časovni stroj za nos in arheologija vonja
Dediščinska znanost je izjemno dinamično področje, ki uspešno združuje klasično arheologijo in zgodovino z najsodobnejšimi dognanji v kemiji. To je ob prevzemu nagrade za raziskovalce na začetku kariere (ChemCH Early-Stage Scientist Award) poudarila dr. Barbara Huber. Sama se v svojem znanstvenem delu osredotoča na analizo organskih ostankov iz arheoloških kontekstov in postavlja povsem nove mejnike na inovativnem področju tako imenovane arheologije vonja. S pomočjo metabolomike in proučevanja hlapnih organskih snovi njena ekipa analizira starodavne molekule. To jim omogoča neverjetno stvar: razumevanje receptur antičnih parfumov in nekdanjih zdravilnih pripravkov. Te vonjave oživljajo tudi v muzejskih postavitvah. V sodelovanju z nemškim muzejem Augusta Kestnerja in danskim muzejem Moesgaard so obiskovalcem ponudili edinstveno izkušnjo »časovnega stroja za nos« – rekonstrukcijo dišav, ki so bile uporabljene pri staroegipčanski mumifikaciji.
Da tovrstno strokovno sodelovanje močno odmeva tudi zunaj evropskih meja, je potrdil prof. dr. Ali Abdelhalim, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu. Poudaril je pomen konference za ustanove v Afriki in na Bližnjem vzhodu ter spomnil na tesno in uspešno sodelovanje med slovensko in egiptovsko stranjo. »S svojimi kolegi v Sloveniji z veseljem delim delček sodelovanja med našima državama. Naj navedem le en primer: sodelovali smo pri prelomnem projektu proučevanja vonja mumij. Bilo je izjemno zanimivo in rezultati so bili fantastični, saj smo vonj mumij raziskovali prvič v zgodovini, naši izsledki pa so bili nato objavljeni v pomembni seriji publikacij.«
Optične »mavrice« za zeleno prihodnost ohranjanja dediščine
Odličnost slovenske znanosti ni prepoznana le v akademskih, temveč tudi v tehnoloških in gospodarskih krogih. Eno vodilnih podjetij na tem področju je tehnološko podjetje ClydeHSI. Njegov generalni direktor dr. John Gilchrist je ob tej priložnosti povedal: »Lahko rečem, da imam absolutno najboljšo službo na svetu, saj vsak dan 'ustvarjam in merim mavrice'. S tem mislim na optično spektroskopijo. Razvijamo kamere za hiperspektralno slikanje, ki delujejo v razponih od ultravijolične do infrardeče svetlobe, kar nam omogoča vse: od preučevanja lakov do kemične identifikacije materialov. Izjemno smo navdušeni nad slovenskim uspehom na tem področju, in to iz več razlogov. Eden je ustanovitev centra GreenHer, drugi pa ta, da imamo na Univerzi v Ljubljani že štiri svoje sisteme. S profesorjem Matijo Strličem uspešno sodelujemo že več kot 15 let in prav on ter njegovi študenti so ključno vplivali na smer, v katero se kot podjetje razvijamo.«
Vse tehnološke inovacije pa morajo imeti v mislih tudi trajnost in etiko. O širšem poslanstvu kemije pri varovanju zgodovine je spregovorila dr. Maite Maguregui, predsedujoča Delovni skupini za kemijo za kulturno dediščino pri EuChemS. »Pomen te konference je pokazati širši skupnosti vlogo kemije pri ohranjanju naše kulturne dediščine – kako naša veda omogoča proučevanje in odgovorno ohranjanje, pri čemer nujno upošteva tudi trajnost. Kemijo poskušamo integrirati v digitalno sfero in dobo umetne inteligence ter razvijati materiale v skladu z zelenim dogovorom. Pri tem ne pozabljamo na etične vidike in odgovornost, saj je naše področje izredno pomembno za družbo. Naš cilj je ustvariti celovito vizijo in okrepiti sodelovanje med akademsko sfero in kulturnimi institucijami v praksi.«
