Če je bil nemški skladatelj Ludwig van Beethoven glasbeni revolucionar 19. stoletja, je bil rusko-francosko-ameriški skladatelj Igor Fjodorovič Stravinski, ki se je rodil na ta dan leta 1882, glasbeni revolucionar 20. stoletja. Njegovi ritmični eksperimenti so vplivali tako na klasično glasbo kot na jazz, filmsko glasbo in sodobno popularno glasbo. Stravinski je bil v svetu glasbe to, kar je bil v istem času v svetu likovne umetnosti Pablo Picasso. Oba sta burila duhove, z vsakim novim delom sta osupila občinstvo in oba sta se sprehodila po vseh umetniških slogih na svojem področju. Bila sta tudi prijatelja.
Stravinski je bil in je še vedno tako popularen, da ima celo svojo zvezdo na znameniti Ulici slavnih v Hollywoodu. To marsikoga preseneti, saj ni bil filmski skladatelj v običajnem pomenu besede. Zvezdo je prejel zaradi izjemnega vpliva na glasbeno umetnost in snemalno industrijo. Bil je namreč eden prvih skladateljev, ki so aktivno snemali lastna dela in tako vplivali na njihovo izvajalsko tradicijo in arhiviranje. S Hollywoodom je bil sicer tesno povezan, potem ko je emigriral iz Evrope: leta 1939 se je preselil v Los Angeles in tam živel več kot trideset let. Njegovi sosedje in znanci so bili številni umetniki in filmski ustvarjalci, med njimi denimo pisatelja Aldous Huxley in Thomas Mann. Bil je del umetniške in kulturne srenje v Kaliforniji.
Mladost v Rusiji
Ruski skladatelj poljskega porekla se je rodil v bližini Sankt Peterburga, v Oranienbaumu (danes Lomonosov). Njegov oče Fjodor Ignjatijevič Stravinski je bil sijajen basist v Marijinskem gledališču v Sankt Peterburgu, materi je bilo ime Anna, rojena s priimkom Kolodovski. Igor Stravinski je klavir začel igrati pri devetih letih, lahko bi rekli celo relativno pozno, učil se je tudi glasbeno teorijo in kompozicijo in bil prek očeta deležen solidne glasbene izobrazbe. Prelomen dogodek se je zgodil, ko ga je sošolec v gimnaziji povezal s slovitim Nikolajem Rimskim - Korsakovom, enim najpomembnejših predstavnikov ruske nacionalne glasbene šole 19. stoletja, ki ga je vzel v uk.
Stravinski se je na željo staršev sicer vpisal na študij prava. Poleti leta 1902 je ostal pri Rimskem - Korsakovu in njegovi družini v nemškem mestu Heidelberg, istega leta mu je umrl oče. Leta 1905, po izbruhu krvave nedelje, je bila univerza zaprta, zaradi česar ni mogel opraviti zaključnih izpitov na pravu. Diplomiral je lahko šele malce pozneje, aprila 1906. Ves ta čas pa je študiral kompozicijo pri Rimskem - Korsakovu. Z njim je prijateljeval do njegove smrti leta 1908.
Prelomni Ognjemet
V februarju 1909 sta bili predvajani dve njegovi deli. Fantastični scherzo in Ognjemet, ki sta hipoma navdušili, sploh Ognjemet je bil ključen za to, da je genialni baletni organizator Sergej Djagilev pri skladatelju naročil orkestracijo za balet Žar ptica, znan tudi pod naslovom Ognjeni ptič. Takoj se je zgodil triumf, ko je leta 1910 ruski balet izvedel to produkcijo.
Za Ballets Russes je napisal dva baleta, Petruško in Posvečenje pomladi (s podnaslovom Slike iz Poganske Rusije). Spoznal je koreografa Michela Fokina ter plesalca Vaclava Nižinskega in Tamaro Karsavino. Posvečenje pomladi je izzvalo pravi škandal, saj obiskovalci niso bili pripravljeni na orgiastične in demonske ritme in melodijo. S tem delom je skladatelj tudi zaključil svoje »rusko obdobje« in stopil na pot neoklasicizma. V poznejšem obdobju so nastala še nekatera pomembna komorna dela ter dve scenski deli Zgodba o vojaku in Lisica Zvitorepka. Napisal je tudi oratorijsko opero Kralj Ojdip, Simfonijo psalmov, Ebony concerto za veliki jazz orkester, Pulcinello, opero Razuzdančevo življenje.
Proti koncu življenja je ponovno spremenil slog skladanja, začel je pisati serialno glasbo po zgledu Arnolda Schoenberga. Te kompozicije so morda najmanj razumljene in tehnično najzahtevnejše v njegovem celotnem opusu. Ni bil le odličen skladatelj, temveč je imel tudi vrhunsko pianistično in dirigentsko kariero; pogosto je sam krstno dirigiral svoja glasbena dela. Danes ga štejemo za predstavnika neoklasicistične in serialne slogovne smeri, čeprav je ostal najbolj znan po svojih skladbah iz začetnega, »ruskega« obdobja.
Dvojno življenje genija
Leta 1906 se je Igor Stravinski poročil s svojo sestrično Jekaterino Nosenko, s katero sta imela štiri otroke. Zaradi ženine tuberkuloze in izbruha prve svetovne vojne se je družina preselila v Švico, kjer je skladatelj živel do leta 1920 in se spopadal s finančnimi težavami ter vprašanji avtorskih pravic. Nato se je ustalil v Franciji, nikakor pa se ni znal ustaliti v zakonu. Živel je nekakšno dvojno življenje: v Švici ga je čakala družina, v Parizu pa ljubimka in njegova mecenka, slovita modna ikona Coco Chanel. Leta 1921 je spoznal Vero de Bosset in z njo začel dolgoletno razmerje. Vmes je leta 1934 postal tudi francoski državljan.
Po smrti žene in hčere leta 1939 je ob začetku druge svetovne vojne odšel v New York, se kmalu poročil z Vero in se nato naselil v Los Angelesu. Finančno stabilnost mu je prinesla šele pogodba z založbo Boosey & Hawkes. V ZDA je sodeloval z mnogimi uglednimi umetniki in dirigiral številnim orkestrom.
Stravinski je vse življenje nenehno razvijal svoj glasbeni slog in postal eden najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. Leta 1962 je po desetletjih izgnanstva obiskal Sovjetsko zvezo, zadnja leta pa je preživel v zvezni državi New York. Umrl je leta 1971 v starosti 88 let, pokopan je na otoku San Michele v Benetkah, blizu groba Sergeja Djagileva, ki mu je utrl pot med slavne.
