Komet 3I/Atlas je šele tretji obiskovalec izza meja našega osončja, ki ga je opazilo človeštvo. Kot piše Guardian, je njegova nenavadna svetlost znanstvenikom ponudila priložnost za preučevanje objekta, ki izvira iz druge galaksije.
Potem ko so to vesoljsko skalo opazili julija lani, je na spletu sprožila val navdušenja. Ugledni harvardski raziskovalec je celo ugibal, da bi lahko šlo za nezemeljsko plovilo, a je ameriška vesoljska agencija Nasa to teorijo hitro zavrnila. Zdaj opazovanja z najmočnejšimi teleskopi na svetu razkrivajo več podatkov o tem edinstvenem kometu.
Glede na študijo, objavljeno v reviji Nature, bi bil komet 3I/Atlas lahko star do 12 milijard let, medtem ko za naše osončje velja, da je nastalo pred približno 4,5 milijarde let.
Glavni avtor študije Martin Cordiner iz Nasinega centra za vesoljske polete Goddard je za tiskovno agencijo Agence France-Presse (AFP) povedal: »Morda gre za najstarejši objekt, kar smo jih kdaj opazili v našem osončju.« Vendar je dodal, da bi lahko obstajali tudi nekateri »izredni scenariji«, ki ponujajo drugačne razlage za kometovo nenavadno kemično sestavo.
Ekstremno nizke temperature
Nova raziskava temelji na razmerju kemičnih elementov, imenovanih izotopi, ki sta jih zaznala vesoljski teleskop James Webb in observatorij Alma v Čilu. Te meritve »razkrivajo elementarno sestavo, kakršne nima nobeno telo v našem osončju«, navaja študija.
V primerjavi s kometi v našem osončju ima 3I/Atlas kar desetkrat več devterija – oblike vodika, ki jo običajno najdemo v težki vodi. »Tako velika količina težke vode se lahko po našem razumevanju astrokemije pojavi le v izjemno hladnem okolju,« je pojasnil Cordiner.
To pomeni, da je komet verjetno tudi med najhladnejšimi objekti, kar jih je bilo kdaj opaziti v našem osončju, saj izotopski dokazi kažejo, da je nastal v okolju s temperaturo –243 stopinj Celzija.
Natančen izvor kometa znotraj Rimske ceste ostaja uganka, vendar znanstveniki domnevajo, da medzvezdni objekti nastajajo podobno kot kometi v našem osončju – iz svojih sistemov so izstreljeni med nasilnim procesom oblikovanja novih planetov. Komet 3I/Atlas, ki ni vezan na nobeno zvezdo, je v galaksiji verjetno preživel milijarde let na »nepredstavljivo dolgih poteh okoli naše galaksije«, je dejal Cordiner.
Znanstveniki so na kometu zaznali tudi nenavadno pomanjkanje kemične obogatitve, kar nakazuje, da je nastal razmeroma blizu porajajočih se zvezd. Lahko bi šlo celo za »ostanek« iz obdobja, znanega kot »kozmično poldne«, ko je pred približno desetimi milijardami let nastajalo izjemno veliko zvezd, je dodal Cordiner.
Ne bo se vrnil
Astronom Peter Vereš, ki je sodeloval pri identifikaciji kometa v Centru za male planete Mednarodne astronomske zveze, je raziskavo označil za »izjemno zanimivo«. Za AFP je povedal: »Komet zdaj zapušča naše osončje in se ne bo nikoli več vrnil, zato bodo prihodnja opazovanja postajala vse težja.«
Kljub temu astronomi pričakujejo, da bodo v prihodnjih letih opazili veliko več medzvezdnih objektov, predvsem po zaslugi novega observatorija Vera C. Rubin v Čilu. »To je šele začetek vznemirljivega novega področja. O teh telesih se moramo naučiti še veliko več,« je sklenil Cordiner.
