Poletni meseci prinašajo vrhunec študentskega dela, ki mladim danes ponuja precej več kot zgolj dodaten zaslužek. Postaja namreč pomemben del izobraževalne in zaposlitvene poti, ki mladim omogoča pridobivanje izkušenj, finančno neodvisnost in lažji vstop na trg dela, slovenskemu gospodarstvu pa zagotavlja nujno potreben stik z novo generacijo zaposlenih.
Povprečna urna postavka študentskega dela je letos prvič presegla mejo deset evrov bruto, delodajalci pa mladim ponujajo vse več del, povezanih s strokovnimi področji, in jim tako omogočajo pomembne izkušnje na poti k redni zaposlitvi. Medtem ko dijaki pogosteje iščejo enostavnejša dela v bližini doma, študenti vse bolj načrtno izbirajo dela, povezana z njihovo študijsko smerjo.
Poleti delata dve tretjini mladih
Mladi bodo imeli letos še več priložnosti za delo kot lani. Konec maja je bilo prek e-Študentskega servisa objavljenih približno 3400 prostih delovnih mest, kar je okoli devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tudi drugi študentski servisi imajo trenutno več tisoč prostih delovnih mest, razpon pa sega od preprostih del v skladišču do poučevanja na gimnaziji. Prevladujejo sicer ponudbe za delo v prodaji, administraciji, gostinstvu in turizmu, fizična dela in strokovna dela s področij računalništva, programiranja, digitalnega marketinga in dela v zdravstveni negi. Prav tako dijakom in študentom možnost počitniškega dela ponuja več slovenskih občin, ki čez poletje zanje oprejo vrata v knjižnice, komunalna podjetja, občinske uprave, vrtce, galerije in druge javne zavode.
Vsako leto študentsko delo opravlja približno 100.000 šolajočih mladih oziroma okoli dve tretjini dijakov in študentov. Uradna statistika kaže, da večina študentov opravlja občasna dela, v povprečju osem ur na teden, največ poleti. Raziskava, ki so jo med mladimi opravili na e-Študentskem servisu, je razkrila, da jih kar 70 odstotkov dela zaradi pridobivanja delovnih izkušenj, enak delež pa tudi zaradi večje finančne neodvisnosti. Skoraj polovica anketiranih kot pomemben razlog navaja hiter in varen dostop do zaslužka, štirje od desetih pa poudarjajo občutek samostojnosti. Mladi dodajajo, da s študentskim delom bolje spoznavajo tudi sebe in svoja močna področja, širijo socialno mrežo, se učijo komunikacije in grajenja odnosov.
Od tiktoka do umetne inteligence
Podoba študentskega dela se hitro spreminja. Poleg tradicionalnih del v prodaji, administraciji, gostinstvu in skladiščih se vse pogosteje pojavljajo tudi sodobnejše oblike dela. Delodajalci mladim ponujajo možnost ustvarjanja vsebin za družbena omrežja, kot sta tiktok in instagram, sodelujejo lahko pri digitalnih marketinških projektih, pomagajo pri razvoju umetne inteligence in glasovnih modelov za avtomobilsko industrijo ter vodijo športne aktivnosti in delavnice za različne starostne skupine. V turizmu so iskani vodniki za aktivnosti v naravi, medtem ko se na področju izobraževanja odpirajo priložnosti za poučevanje plavanja in vodenje športnih treningov. Čeprav je ponudba del v gostinstvu in turizmu še vedno velika, jih delodajalci vse težje zapolnijo. Mladi se namreč pogosteje odločajo za delo, ki jim lahko pomaga pri gradnji kariere in izboljšanju življenjepisa.
Medtem ko se Slovenija sooča z izrazitimi demografskimi spremembami in pomanjkanjem delovne sile, postaja vloga mladih na trgu dela vse pomembnejša. Generacije mladih so vse manjše, potrebe gospodarstva pa vse večje. Med aktualnimi študentskimi oglasi za delo je najti tudi povpraševanje po študentih geografije in zgodovine za poučevanje na gimnaziji, študentih gradbeništva za projektiranje, po mladih za delo v lekarni, pravni pisarni, laboratorijih … Mladi imajo tako vse večjo izbiro, delodajalci pa jih skušajo privabiti tudi z višjim plačilom in dodatnimi ugodnostmi ter možnostjo kasnejše zaposlitve, celo z brezplačnim parkirnim prostorom. Zgovoren je podatek, da kar 62 odstotkov mladih svojo prvo redno zaposlitev dobi pri delodajalcu, pri katerem so pred tem opravljali študentsko delo. Tako študentsko delo vse bolj postaja most med izobraževanjem in kariero ter pomemben korak na poti v samostojno odraslo življenje.
Nekoliko manjša je ponudba del za dijake, mlajše od 18 let. Zanje smo med aktualnimi oglasi našli nekaj ponudb za delo v kuhinji, v čistilnih servisih, iščejo jih za štetje prometa, polnjenje polic v trgovinah, prodajo sladoleda, čiščenje apartmajev, nabiranje češenj …
V povprečju: 3168 evrov na leto
Čeprav zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo letos znaša 8,98 evra bruto, je povprečna urna postavka že dosegla 10,20 evra bruto. To pomeni 7,5-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Najbolje plačana dela presegajo 15 evrov bruto na uro, predvsem na področjih, kjer so potrebna posebna znanja, digitalne veščine ali komunikacijske sposobnosti.
Mladi, ki delajo prek e-Študentskega servisa, so v letu 2025 v povprečju zaslužili 264 evrov neto na mesec oziroma 3168 evrov neto na leto. In nezanemarljivo: državna pokojninska blagajna je bila zaradi njihovega dela lani bogatejša za 89 milijonov evrov.
