Podatkovna zbirka neprofitne organizacije Fireside Project zajema 25.419 anonimnih pogovorov z 220 prostovoljci med aprilom 2021 in februarjem 2026. Študija je bila objavljena v reviji Science Advances. Po navedbah raziskovalcev gre za »največjo zbirko podatkov o podpori uporabnikom psihedelikov doslej«, ki po obsegu za red velikosti presega skupno število udeležencev vseh objavljenih kliničnih raziskav teh snovi.
Kot je za portal 404 Media povedal vodja raziskave Félix Schoeller z ameriškega Inštituta za napredne študije zavesti, je zbirka »zakladnica podatkov«. O učinkih psihedelikov zunaj nadzorovanih kliničnih okolij je namreč malo znanega, čeprav jih ljudje pogosto uporabljajo doma, na festivalih in obrednih srečanjih.
Približno 40,2 odstotka obravnavanih primerov se je nanašalo na ljudi, ki so bili med pogovorom pod vplivom psihedelikov, 32,1 odstotka pa na tiste, ki so se oglasili po izkušnji.
Stiska tudi po uporabi konoplje
Najpogosteje omenjena snov je bil psilocibin, ki ga najdemo v »norih gobah«, navedlo pa ga je 9348 uporabnikov. Sledili so LSD z 2247 primeri, konoplja z 2004 in ketamin s 1194. MDMA se je pojavil v 682 primerih, druge snovi pa redkeje. Raziskovalce je presenetil podatek, da je bila med uporabniki konoplje stopnja poročane stiske najvišja: slabo izkušnjo je navedlo 47,2 odstotka klicateljev, povezanih s to snovjo. Pri drugih pogosteje omenjenih psihedelikih je bil delež med 40 in 42 odstotki.
Podatki so razkrili tudi 43 primerov domnevnih zlorab s strani oseb, ki so vodile obrede ali srečanja z uporabo psihedelikov. Nekateri klicatelji so poročali, da so jim brez privolitve namenoma dali dodatne odmerke, med drugim na odmaknjenih umikih in obredih z ajavasko. Raziskovalci so zapisali, da gre za prvo kvantitativno dokumentacijo tovrstnega pojava v vzorcu ljudi, ki so sami poiskali pomoč.
Ključna sta empatija in občutek, da je nekomu mar
Avtorji opozarjajo, da se ljudje, ki pokličejo telefonsko linijo za pomoč, lahko razlikujejo od drugih uporabnikov, podatki o odmerkih in okoliščinah pa temeljijo na njihovih lastnih navedbah, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti.
Raziskava je pokazala tudi, da je bila uspešnost pogovora močno povezana s tem, ali je klicatelj prostovoljca dojemal kot iskreno skrbnega in empatičnega. Ekipa je analizirala 2777 anket o zadovoljstvu po pogovoru. Negativne izkušnje so bile pogosto povezane z občutkom, da je bil prostovoljec odklonilen ali da mu za klicatelja ni bilo mar.
»Ključni dejavnik, ki napoveduje, da podporni pogovor ne bo uspešen, je, ali klicatelj prostovoljca dojema kot iskrenega,« je dejal Schoeller. Raziskovalci nameravajo v nadaljnjem delu podrobneje preučiti vlogo empatije pri podpori ljudem v stiski.
Po Schoellerjevih besedah mnogi uporabniki ne potrebujejo obiska urgence, vseeno pa potrebujejo pomoč pri obvladovanju težke izkušnje. »Telefonska linija je zanje resnično lahko rešilna bilka,« je sklenil.
