Morda najboljši odgovor na poletno vročino v stanovanjih ni draga klimatska naprava, temveč preprost lonček bele barve? Ameriški pilotni projekt je preizkusil prav to – rezultati pa so še danes presenetljivi.
Hlajenje z odbojem sončne svetlobe bi lahko bilo predvsem za gospodinjstva z nižjimi prihodki poceni in učinkovita rešitev za vse višje temperature, piše Merkur.
340 streh so prebarvali na belo
Med letoma 2001 in 2003 je Energy Coordinating Agency v Filadelfiji z belo barvo premazala 340 streh. V okviru projekta Philadelphia Cool Homes so predvsem starejši prebivalci z nižjimi prihodki živeli v stanovanjih, kjer so se notranje temperature znižale za 2 do 2,8 stopinje Celzija.
Hkrati se je letna poraba električne energije zmanjšala za približno 560 kilovatnih ur.
Fizika namesto visokih tehnologij
Učinek je mogoče pojasniti z dobro znanim fizikalnim načelom. Temne površine absorbirajo velik del sončnega sevanja in ga pretvorijo v toploto, svetle površine pa ga večji del odbijejo.
To lastnost opisujemo z albedom, vrednostjo med 0 in 1. Višja je vrednost, več sončnega sevanja površina odbije. Albedo 0,9 tako pomeni, da se odbije približno 90 odstotkov vpadle energije. Streha se zato segreje bistveno manj, manj toplote prodre v notranjost stavbe, klimatska naprava pa mora za vzdrževanje temperature porabiti manj energije.
Mestni toplotni otok
Pomen svetlih streh sega precej dlje od zmanjšanja porabe elektrike posameznega gospodinjstva. Temni asfalt in temne fasade čez dan absorbirajo velike količine toplote, ki jo nato ponoči počasi oddajajo.
Zaradi tega so lahko mesta od 1 do 4,5 stopinje Celzija toplejša od okoliškega podeželja. Pojav je znan kot mestni toplotni otok.
Raziskovalci, med njimi Arthur Rosenfeld, Hashem Akbari in Surabi Menon, so se že od osemdesetih let ukvarjali z vprašanjem, ali bi bilo mogoče ta pojav omejiti z odsevnimi površinami.
Njihove ocene so pokazale, da bi lahko obsežno globalno povečanje albeda streh in cestnih površin ustvarilo sevalni učinek, primerljiv z izravnavo približno 44 milijard ton ogljikovega dioksida. Pri tem seveda ne bi šlo za dejansko odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja, temveč za zmanjšanje segrevanja zaradi večjega odboja sončnega sevanja.
Bela streha ima tudi slabosti
Kljub obetavnim rezultatom imajo bele strehe tudi svoje pomanjkljivosti. Svetli premazi se sčasoma umažejo in lahko v nekaj letih izgubijo približno tretjino svoje odsevnosti.
Za ohranjanje učinka sta zato potrebna redno čiščenje ali obnova premaza. To lahko rešitev podraži, kar je še posebej pomembno pri gospodinjstvih z nižjimi prihodki.
V hladnejših podnebjih je lahko močan odboj sončnega sevanja pozimi celo slabost. Stavba namreč izgubi del sončne toplote, ki bi jo sicer lahko uporabila za ogrevanje.
Pri uporabi svetlih streh je zato treba upoštevati lokalno podnebje. Streha poleg tega ni nujno povsem bela. Posebne membrane in pigmenti omogočajo visoko odbojnost sončnega sevanja tudi pri drugih barvah.
