Pravilna uporaba avtomobilske klimatske naprave poleti ni le vprašanje udobja, temveč tudi varnosti. Visoke temperature lahko poslabšajo pozornost in druge sposobnosti, pomembne za vožnjo. Raziskave so pokazale, da vročina v kabini pomembno vpliva na voznikovo zmogljivost, od manjše natančnosti do daljšega reakcijskega časa.
Zato pri temperaturah, ki se že močno približujejo 40 stopinjam Celzija, ni smiselno vztrajati pri pogosto ponavljanem pravilu, da sme biti kabina največ 5 do 7 stopinj hladnejša od zunanjosti. Pomembnejše je, da je v kabini temperatura, pri kateri lahko voznik udobno in zbrano vozi.
Kako pravilno hladiti avto?
Če je avtomobil stal na soncu, je pred odhodom smiselno odpreti vrata ali okna in iz njega izpustiti najbolj vroč zrak. Nato lahko za hitrejše hlajenje vključite kroženje zraka. Klimatska naprava bo tako hladila že nekoliko ohlajen zrak iz kabine, namesto da bi neprestano dovajala vroč zunanji zrak.
Ko je kabina že ohlajena, pa ni priporočljivo ves čas uporabljati zgolj kroženja zraka. Potniki z izdihanim zrakom povečujejo koncentracijo ogljikovega dioksida v kabini, pri daljši vožnji in večjem številu potnikov pa lahko ta precej naraste. Zato je občasno smiselno dovajati tudi zunanji zrak. Ne gre za to, da bi v avtomobilu zmanjkalo kisika, temveč predvsem za kakovost zraka.
Pri zelo visokih temperaturah je smiselna nastavitev, ki kabino ohladi na približno 22 do 24 stopinj Celzija, vendar tudi to ni obvezna ali univerzalna temperatura. Pri avtomatski klimatski napravi je praviloma najpreprostejše uporabiti avtomatični način hlajenja. Hkrati zračnega toka ni priporočljivo nastaviti tako, da močno piha naravnost v obraz ali oči ali prsni koš.
Hladen in suh zrak lahko pri nekaterih ljudeh povzroči draženje in izsuševanje očesne površine. Če je mogoče, je koristno uporabljati tudi senčila na zadnjih stranskih oknih, saj sončno sevanje močno poveča toplotno obremenitev potnikov.
Ko začne klima smrdeti
Zanemarjen kabinski filter in umazan klimatski sistem lahko vplivata na kakovost zraka v avtomobilu. Raziskave avtomobilskih klimatskih filtrov so pokazale prisotnost različnih bakterij in gliv, mikroorganizmi pa se lahko naselijo tudi na izparilniku klimatske naprave. Vlaga v sistemu namreč omogoča nastanek mikrobnih biofilmov, ki so lahko povezani tudi z neprijetnimi vonjavami.
Zatohli vonj ob vklopu klimatske naprave je torej dober razlog za pregled filtra in klimatskega sistema. Klimatska naprava pa sama po sebi sicer ne povzroča prehlada. Ta je virusna okužba, ki jo povzročajo različni respiratorni virusi. Hladen in suh zrak lahko tudi izsuši sluznice ter povzroči občutek draženja.
Nekaj minut pred prihodom na cilj lahko izklopite hlajenje in pustite delovati ventilator. S tem lahko zmanjšate količino vlage, ki ostane v klimatskem sistemu, vendar nekaj minut delovanja ventilatorja ne zagotavlja, da bo izparilnik popolnoma suh.
Tudi klima potrebuje vzdrževanje
Hladilni plin je v normalnih okoliščinah del zaprtega sistema in ne bi smel preprosto izginjati. Če ga primanjkuje, je treba poiskati vzrok, med drugim morebitno puščanje. Prenizka količina hladilnega sredstva lahko zmanjša učinkovitost hlajenja in v določenih okoliščinah povzroči tudi težave z delovanjem kompresorja.
Pomemben je tudi kabinski filter. Zamašen filter zmanjšuje pretok zraka skozi prezračevalni sistem in lahko zato poslabša učinkovitost hlajenja. Smiselno ga je menjati v skladu s priporočili proizvajalca oziroma prej, če se avtomobil uporablja v zelo prašnem okolju.
