Že leta 2021 je vesoljsko plovilo v okviru takratnega evropsko-ruskega raziskovalnega projekta ExoMars v ozračju rdečega planeta zaznalo vodikov klorid. Po podatkih Evropske vesoljske agencije (ESA) se ta plin na Zemlji pogosto sprošča ob izhajanju plinov iz magmatskih odprtin.
Znanstveniki so pozneje na Marsu zaznali še dodatne količine vodikovega klorida, in sicer v neobičajnem obdobju in na območju, kjer ga niso pričakovali. Količina tega plina v Marsovem ozračju se namreč spreminja glede na letni čas.
Plini iz magme
Vesoljsko plovilo je v Marsovi regiji Alba Mons zaznalo razpoke, nekatere med njimi so dolge več sto metrov. Znanstveniki domnevajo, da bi lahko skoznje uhajali plini iz magme pod površjem planeta.
Po podatkih ESA so na Marsu največji vulkani v osončju, vendar še ni jasno, kako aktivni so. Na rdečem planetu so zabeležili tudi potrese, kar prav tako nakazuje možnost vulkanske dejavnosti. Kljub temu tam doslej niso zaznali vulkanskih izbruhov ali nastajanja novih tokov lave.
Mège poudarja, da so razpoke zanimive tudi zaradi možnosti obstoja življenja pod Marsovim površjem.
»Če so hidrotermalni sistemi aktivni, bi lahko vsebovali sestavine in energijo, potrebne za razvoj mikroorganizmov, hkrati pa bi jih varovali pred negostoljubnim in spremenljivim okoljem na površju,« je pojasnil.
