Znanstveniki z univerze v Pisi so preučili odnos med bikom Achillejem in oslom Patroclom, ki sta poimenovana po Ahilu in Patroklu. Bik in osel sta pripadala različnima lastnikoma, srečevala pa sta se na skupnem pašniku. Raziskovalci so njuno vedenje opazili po naključju med terenskim delom v Etiopiji, kjer so sicer preučevali dželade oziroma opice vrste Theropithecus gelada.
Doktorski študent André da Cruz je povedal, da je med odmorom za kosilo v daljavi zagledal nekaj nenavadnega. »Zdelo se mi je, da sem videl bika, ki naskakuje osla. Kolegom sem povedal, kaj sem opazil, a mi niso verjeli,« je opisal.
Raziskovalci so nato štiri dni opazovali oba samca na istem pašniku in še štiri dni, ko je bil prisoten le eden od njiju. Zabeležili so 51 primerov, ko je Achille naskočil Patrocla, poleg tega pa tudi vzajemno lizanje in drgnjenje. Takšno vedenje se je pogosto pojavljalo pred spolnimi interakcijami in po njih. »To je res res nenavadno. V znanstveni literaturi je tak primer opisan prvič,« je povedala Elisabetta Palagi, soavtorica raziskave.
Spolnost ni nujno povezana z razmnoževanjem
Raziskovalci so ugotovili, da Patroclo ni zavračal bikove pozornosti. Nasprotno, pogosto mu je nastavljal zadnji del telesa in ga grizljal, medtem ko so se drugi osli Achilleju večinoma izogibali in mu kazali grozeče obrazne izraze. »Te interakcije očitno niso zgolj posledica spolnega vzburjenja, temveč pomagajo podaljševati družabni stik tudi po spolnem dejanju,« so zapisali v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Current Biology.
Palagijeva meni, da med živalma ni bilo znakov prisile. Ocenila je, da gre za posebno vez, saj sta se samca aktivno iskala. »Ko se je Achille približal drugi živali na pašniku, je Patroclo odšel k njemu in ga poskušal zamotiti,« je pojasnila. Da Cruz je dodal, da bikovo vedenje verjetno ni bilo zgolj izraz prevlade. Opazili so namreč tudi znake, ki bi lahko kazali na ejakulacijo, čeprav tega niso mogli zanesljivo potrditi. Patroclo je bil obenem izrazito napadalen do drugih bikov.
Palagijeva je odnos opisala kot primer spolne interakcije, ki je ločena od reproduktivne funkcije. Raziskovalci sicer ne vedo, ali sta se družbena in spolna komponenta odnosa razvijali hkrati ali je ena povzročila drugo. Vez bi lahko obema prinašala koristi, med drugim več pozornosti in morebitno medsebojno podporo.
Opozorilo pred napačnimi razlagami
Josh Luke Davis, avtor knjige A Little Gay Natural History, je za Guardian opozoril, da medvrstne spolne interakcije v živalskem svetu niso nujno tako redke, kot bi lahko sklepali iz njihovega omejenega znanstvenega dokumentiranja. Ob tem je opozoril pred pretiranim posploševanjem ugotovitev. »Vsekakor je vredno poročati o takšnem vedenju, vendar bi bil previden pri pripisovanju prevelikega pomena temu primeru,« je dejal.
Med že dokumentiranimi nenavadnimi primeri medvrstnega spolnega vedenja so tudi poskusi parjenja med samcem japonskega makaka in samicami sik, pa tudi spolno vedenje antarktičnega morskega medveda do kraljevih pingvinov. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da primer Achilleja in Patrocla odpira vprašanja o vlogi spolnosti pri oblikovanju družbenih vezi v živalskem svetu.
