Rdeča voda je pravzaprav zelo slana, z železom bogata slanica, ki je ujeta pod ledenikom že približno 1,5 milijona let. Nastala je, ko se je starodavni žep morske vode ujel pod led, ko je ledenik napredoval in ga odrezal od površja. Sčasoma je voda postala tako slana, da ne zmrzne niti pri ekstremno nizkih temperaturah, piše Science Alert.
Ko ta tekočina prodre na površje, pride v stik s kisikom v zraku in oksidira (rjavenje železa), kar povzroči značilno krvavo rdečo barvo.
Dolgo ni bilo jasno, kako ta slanica sploh potuje skozi tako hladen in gost led. Raziskave so pokazale, da se premika skozi sistem podledeniških kanalov pod pritiskom, ki so več sto metrov pod površjem ledenika. Visoka slanost znižuje zmrzišče, proces zamrzovanja pa celo sprošča toploto, ki pomaga ohranjati del kanala v tekočem stanju, kar omogoča počasno, a stalno gibanje vode.
Še bolj izjemno od same geologije pa je življenje, ki obstaja v tem popolnoma izoliranem okolju. Pod ledom, brez sončne svetlobe in brez kisika, že več kot milijon let živi mikrobna skupnost bakterij, ki energijo pridobiva iz kemičnih procesov, zlasti iz sulfatov, saj fotosinteza v teh razmerah ni mogoča.
To pomeni, da gre za enega najdlje izoliranih ekosistemov na Zemlji – popolnoma zaprt svet, ki se je razvijal neodvisno od površinskega življenja.
Znanstvenikom je z leti uspelo pridobiti vzorce vode in potrditi, da v njej obstaja stabilna mikrobna populacija. Blood Falls je zato postal pomemben primer v raziskavah astrobiologije, saj lahko podobni ekstremni pogoji obstajajo tudi na drugih ledenih svetovih v Osončju, na primer na Evropi (Jupitrovi luni) ali Enkeladu (Saturnovi luni).
Novejše raziskave so dodatno razjasnile dinamiko samega iztoka. Leta 2018 so meritve pokazale, da se ob izbruhu slanice ledenik fizično odzove: njegova površina se rahlo pogrezne, gibanje se upočasni, v bližnjem jezeru pa se zazna nenadna sprememba temperature. To kaže, da se pod ledom občasno kopiči pritisk, ki se nato sprosti v “pulzih” tekočine.
Ko se pritisk sprosti, se sistem ponovno začne polniti, kar pomeni, da se proces ciklično ponavlja. Raziskovalci zato menijo, da bi spremljanje teh izbruhov lahko pomagalo razumeti notranje procese ledenika in morebitne spremembe v njegovem vedenju skozi čas.
Krvavi slapovi tako niso le nenavaden vizualni pojav, temveč okno v skriti, izolirani in mikroskopski svet, ki že milijone let obstaja popolnoma ločeno od površja – in še vedno ostaja le delno raziskan.
