V ledeni jami strokovnjaki hranijo valje starodavnega ledu, ki so jih pridobili iz nekaterih najbolj ogroženih gorskih ledenikov na svetu. Kot poroča CNN, led v sebi skriva zapise o podnebni zgodovini, od vulkanskih izbruhov in dima divjih požarov do industrijskega onesnaževanja in spreminjajočih se atmosferskih razmer skozi stoletja, včasih celo tisočletja.
Reševanje informacij
Projekt pod okriljem fundacije Ice Memory želi ohraniti delčke teh ledenikov, preden jih naraščajoče temperature dokončno izbrišejo. »Gre za edinstveno lokacijo in edinstveno zamisel. V mnogih pogledih gre za prvi tovrstni podvig,« je za CNN povedal Thomas Stocker, predsednik fundacije ter profesor podnebne in okoljske fizike na Univerzi v Bernu v Švici. »Celotnega ledenika ne moremo rešiti, lahko pa rešimo okoljske in podnebne informacije, ki so shranjene v njem.«
Te informacije se skrivajo v mikroskopskih zračnih mehurčkih, ujetih v ledu. »Ti mehurčki so polni atmosferskega zraka iz časa, ko so nastali – pred sto, tisoč ali celo milijon leti,« je pojasnil Stocker.
Z analizo teh mehurčkov lahko znanstveniki rekonstruirajo pretekle koncentracije ogljikovega dioksida, metana in drugih toplogrednih plinov. Stocker dodaja, da so analize ledenih jeder razkrile, da so današnje ravni ogljikovega dioksida za 30 do 35 odstotkov višje kot kadar koli v zadnjih 800.000 letih. Vendar pa zapisi, ki vsebujejo druge pomembne podatke, hitro izginjajo.
»Živim v Švici, zato že več desetletij opazujem, kako se ledeniki umikajo z vse večjo hitrostjo,« je dejal za CNN. »Lokalni podnebni arhivi, kakršne najdemo v alpskih ledenikih ali ledenikih Himalaje in Andov, izginjajo s skrb zbujajočo hitrostjo.«
Po podatkih študije iz leta 2025 je v zadnjih desetletjih po vsem svetu izginilo že na tisoče ledenikov. Če bo človeštvo še naprej poganjalo podnebne spremembe, bi lahko do sredine stoletja vsako leto izginilo do 4000 ledenikov. Pred približno desetletjem, ko so razsežnosti izginjanja ledenikov postale povsem jasne, so znanstveniki dobili idejo o arhivu Ice Memory. Od takrat ekipe potujejo po svetu, vrtajo v led in krhka jedra prevažajo na Antarktiko, kjer jih naravni mraz celine lahko ohranja več stoletij.
Zbiranje ledenih jeder
Zbiranje vzorcev in njihov prevoz na Antarktiko, ob zagotavljanju, da ostanejo zamrznjeni in neoporečni, je izjemno zahtevna naloga. Raziskovalci se morajo podati v nekatera najbolj neprijazna okolja na Zemlji, na ta območja pa morajo spraviti skoraj 500 kilogramov opreme za vrtanje.
V Tadžikistanu je ena od nedavnih vrtalnih akcij potekala na nadmorski višini 5820 metrov. »Lahko si predstavljate, kako težke so morale biti delovne razmere za vrtalce in znanstvenike, ki so se odpravili tja,« je dejal Stocker.
Znanstveniki pred samim vrtanjem več mesecev proučujejo ledenike s posebnimi radarji za globinsko sondiranje, da bi našli najbolj stabilna mesta, kjer so notranje plasti ledu ostale nepoškodovane. Nato pa s cilindričnimi svedri vrtajo v ledenik, iz katerega nato plast za plastjo izvlečejo navpično ledeno jedro. Globlje ko je jedro, starejšo podnebno zgodovino skriva. »Ta radarska raziskava je podobna fotografiranju celotne notranje strukture ledu, od vaših nog pa vse do same skalne podlage globoko pod njim,« je za CNN pojasnila Alison Criscitiello, direktorica kanadskega laboratorija za ledene vrtine na Univerzi v Alberti, ki sicer ne sodeluje s fundacijo Ice Memory.
Mednarodna mreža znanstvenikov in ustanov že desetletja zbira, shranjuje in preučuje ledene vrtine z ledenikov in polarnih ledenih plošč po vsem svetu. »Na planetu so kraji s ključnimi podnebnimi zapisi, ki jih izgubljamo vsak dan,« je za CNN pojasnila Alison Criscitiello, direktorica kanadskega laboratorija za ledene vrtine na Univerzi v Alberti. »Vsak dan, ko na teh območjih prihaja do taljenja, se nepopravljivo izgublja del podnebne zgodovine.«
Naravni zamrzovalnik pod snežno odejo
Znanstveniki so območje v bližini raziskovalne postaje Concordia izbrali prav zato, ker so temperature tam dovolj nizke, da se ledene vrtine ohranijo naravno, brez potrebe po zapletenih hladilnih sistemih.
Concordia leži visoko na antarktični planoti, na več kot 3000 metrih nadmorske višine, in velja za eno najhladnejših in najbolj izoliranih raziskovalnih postaj na svetu. Med antarktično zimo se temperature tam lahko spustijo pod –80 stopinj Celzija, postaja pa je več mesecev povsem odrezana od zunanjega sveta.
»To je res varen kraj. Mi pa smo ga naredili še varnejšega, saj smo jamo izkopali 10 metrov pod površjem,« je za CNN razložil Stocker. »V tej jami je stalna temperatura –52 stopinj Celzija. Jamo ščiti snežna odeja. V bistvu gre za trezor, ki pa je zgrajen iz zbitega snega.«
Cilj fundacije je ohraniti vzorce iz 20 ledenikov po vsem svetu. Deset so jih že zvrtali, med njimi so jedra iz Alp, Andov in Pamirja v Tadžikistanu. »Ledena jedra vsebujejo globalne podnebne informacije, zato obstajajo določene stvari, ki jih bo vsebovalo prav vsako ledeno jedro na Zemlji. Hkrati pa se v njih skriva tudi neizmerno bogastvo zelo lokalnih podnebnih podatkov, ki vključujejo zapise o požarih v naravi, onesnaževanju okolja, monsunskih sistemih in regionalnih virih vode. To so podnebni zapisi, ki kmalu ne bodo več obstajali,« je za CNN še dodala Criscitiellova in opozorila, da so švicarski ledeniki izgubili že približno 35 odstotkov svoje prostornine. Napovedi pa kažejo, da bi v primeru visokih izpustov toplogrednih plinov do konca stoletja lahko izginilo do 90 odstotkov nižje ležečih ledenikov.