Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze Washington v St. Louisu so analizirali podatke več kot 154.000 oseb v Združenem kraljestvu. Ugotovili so, da udeleženci, rojeni med letoma 1990 in 1999, kažejo opaznejše znake pospešenega biološkega staranja v primerjavi s tistimi, rojenimi med letoma 1965 in 1969. Podobno tudi posamezniki, rojeni med letoma 1965 in 1974, kažejo višjo biološko starost za svoja leta kot generacija, rojena med letoma 1950 in 1954. Biološka starost, v nasprotju s kronološko, odraža dejansko stanje telesa na celični in molekularni ravni, znanstveniki pa jo merijo s pomočjo različnih krvnih biomarkerjev, ki nakazujejo vnetja, stanje presnove in druge ključne procese v organizmu.
Zgodnji začetek bolezni
Rak tradicionalno velja za bolezen starejših, vendar podatki danes kažejo drugačno sliko. V zadnjih treh desetletjih stopnje raka z zgodnjim začetkom strmo naraščajo. Poročilo v reviji British Medical Journal navaja, da se je število na novo diagnosticiranih oseb, mlajših od petdeset let, v tem času globalno povečalo za devetinsedemdeset odstotkov. Novejši podatki kažejo, da se je med letoma 1990 in 2019 število primerov raka pri tej starostni skupini povečalo za štiriindvajset odstotkov, rak debelega črevesa in danke pa je v ZDA postal vodilni vzrok smrti zaradi raka pri osebah, mlajših od petdeset let.
»Ugotovitve kažejo, da nekateri mlajši odrasli doživljajo takšne biološke spremembe prej, kot pričakujemo,« je pojasnil soavtor študije Yin Cao, izredni profesor kirurgije in medicine. Dodal je, da ta pojav verjetno poganja naraščanje primerov raka pri mlajših generacijah. Povezava je bila posebno očitna pri raku pljuč, prebavil in maternice. Študija je dokazala, da vsako povečanje razlike med biološko in kronološko starostjo poveča tveganje za razvoj solidnih tumorjev za osem odstotkov.
Dejavniki tveganja v sodobnem svetu
Strokovnjaki razlogov za pospešeno biološko staranje in porast raka še niso povsem pojasnili, a sumijo, da gre za preplet več dejavnikov. Med potencialne vzroke uvrščajo predvsem spremembe v življenjskem slogu, ki zaznamujejo zadnja desetletja. Sem spadajo večje uživanje visoko predelane hrane, višje stopnje debelosti, uživanje alkohola, kajenje in sedeč način življenja s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Poleg tega znanstveniki opozarjajo tudi na vpliv okolja, vključno z izpostavljenostjo mikroplastiki in drugim kemikalijam, ki motijo delovanje telesa.
Čeprav študija ne dokazuje neposredne vzročne zveze, pa ponuja nov pogled na razumevanje raka. Bolezni ne obravnava več zgolj kot proces, ki se začne v enem organu, temveč kot stanje, ki vključuje celotno telo. »Ta raziskava prinaša pomemben premik, saj presega raven posameznih rakavih celic in obravnava širše spremembe, ki sčasoma prizadenejo celoten organizem,« je izjavil John Riches, klinični predavatelj na področju imunometabolizma raka na inštitutu Barts Cancer Institute v Združenem kraljestvu.
Njegove besede potrjujejo, da pospešeno staranje odraža skupni vpliv življenjskega sloga in okolja na telo skozi čas. »Ugotovitve potrjujejo idejo, da dejavniki, kot so okolje, življenjski slog in splošno zdravje, pustijo dolgoročne posledice na bioloških procesih v telesu,« je dodal Riches. V prihodnosti bi ta spoznanja lahko prinesla ukrepe za upočasnitev biološkega staranja in razvoj novih strategij za preprečevanje raka. Znanstveniki zdaj potrebujejo nadaljnje raziskave, da bodo bolje razumeli, kaj spodbuja ta pojav pri mlajših in kako natančno se povezuje z razvojem raka ter preostalih kroničnih bolezni.