Včasih arheolog potrebuje predvsem dobro lopato. Stéphane Gsell bi potreboval še nekaj časa in denarja. Mladi francoski arheolog je leta 1889 raziskoval nekropolo Polledrara pri starodavnem mestu Vulci, kakšnih sto kilometrov severozahodno od Rima. Tam je prepoznal veliko krožno grobno gomilo in slutil, da se pod njo skriva pomembna etruščanska grobnica. Toda njegovih izkopavanj je bilo konec, še preden mu jo je uspelo najti. Gomila je pozneje dobila njegovo ime – Tumulo Gsell, skrivnost v njeni notranjosti pa je ostala pod zemljo. Vse do letos.
Med letošnjo arheološko sezono se je mednarodna skupina projekta Ritorno a Vulci (Vrnitev v Vulci) vrnila na kraj, kjer je Gsell kopal pred 137 leti. Najprej so ponovno določili krožni obod njegove gomile, nato pa v njej odkrili monumentalno grobnico. Poimenovali so jo Tomba della Camera di pietra – Grobnica kamnite komore.
Gsell je bil torej na pravi sledi. Samo 137 let prezgodaj.
Vsega roparji niso vzeli
Grobnica je nastala proti koncu 7. stoletja pred našim štetjem, v obdobju, ko je bil Vulci eno najbogatejših in najpomembnejših etruščanskih mest. To je bil čas pred vzponom Rima, ko so Etruščani obvladovali velik del osrednje Italije in trgovali po vsem Sredozemlju.
Arheologe je pričakala grobnica s tremi pogrebnimi komorami. Popolnoma nedotaknjena žal ni bila. V 20. stoletju so vanjo večkrat vdrli plenilci, toda pod porušenimi stropi in zidovi so ostali predmeti, do katerih se tatovi očitno niso prebili. Prav ruševine, ki so grobnico poškodovale, so tako del njenega bogastva tudi obvarovale.
Seznam najdb je dolg: orožje, deli bojnega voza, zlate in bronaste ploščice, obdelana kost in slonovina, nakit in drugi osebni predmeti, grška keramika iz Aten in Korinta, bronasti trinožnik, svetilka iz alabastra, ki je najverjetneje prišla z območja grškega sveta v vzhodnem Sredozemlju. Pa tudi velika zbirka posod za pojedine in pitje vina, od katerih so nekatere še vedno stale tam, kamor so jih položili pred približno 2700 leti.
Med najdbami je tudi nekaj precej bolj vsakdanjega in zato skoraj še bolj človeškega: redka ženska obutev.
Večerja za večnost
Prav predmeti, povezani z gostijami, so za arheologe posebej zanimivi. V stranskih komorah so našli skoraj celoten komplet posod, med njimi vrče, sklede in velike posode za mešanje pijače. Našli so celo strgalnik, ki so ga uporabljali pri pripravi vina. Pokojnika torej na pot v večnost niso poslali praznih rok. Nekateri predmeti so bili izdelani doma, drugi so prišli iz različnih delov grškega in vzhodnega Sredozemlja. Vulci pred 2700 leti očitno ni bil odmaknjeno mestece, ampak bogato središče, vpeto v obsežno mrežo trgovanja in kulturnih stikov. Razkošje grobnice zato raziskovalcem pomaga razumeti predvsem življenje najvišjih slojev takratne etruščanske družbe.
V bližini je bila že leta 1839 odkrita znamenita Izidina grobnica, katere dragoceni predmeti so danes večinoma v Britanskem muzeju. Podobnosti med grobnicama bi lahko raziskovalcem pomagale bolje razumeti, kako so etruščanske elite pokopavale svoje mrtve in kako tesno so bile povezane z drugimi kulturami Sredozemlja.
Zgodbe še ni konec
Grobnice po koncu letošnjih raziskav niso pustili odprte. Arheologi so jo znova zasuli, da bi jo zaščitili pred vremenskimi vplivi in nadaljnjim propadanjem. Prihodnje leto se nameravajo vrniti, raziskave najdb pa se bodo nadaljevale. Morda bo šele takrat mogoče natančneje povedati, kdo je bil v njej pokopan.
Za zdaj pa ima zgodba nenavadno lep konec že zaradi človeka, ki ga ob letošnjem odkritju ni moglo biti zraven. Stéphane Gsell je umrl leta 1932. Nikoli ni izvedel, kaj se skriva v gomili, ki jo je odkril kot mlad arheolog, vedel pa je, da je vredno iskati. In imel je prav.
