Da bi razumeli razliko med atmosferskim in turbo motorjem, je treba na hitro osvežiti osnove Ottovega štiritaktnega motorja. Ta deluje kakopak tako, da bat v valju opravi štiri takte: sesanje, stiskanje, vžig zmesi in izpuh. Pri sesanju v valj vstopi mešanica zraka in goriva, ki jo bat v drugem taktu stisne, svečka jo v pravem trenutku vžge, zaradi česar nastali plini v tretjem taktu potisnejo bat navzdol. To omogoča premikanje koles. Pri četrtem taktu bat ob vračanju navzgor iztisne izpušne pline iz valja, nato pa se cikel ponovi.
Do sem je verjetno vse jasno. Tu pa se začnejo razlike med atmosferci in turbo motorji. Pri atmosfercih zrak v valje vstopa naravno oziroma ga motor vsesava zaradi podtlaka, ki nastane pri gibanju bata. Količina zraka, ki jo lahko motor vsesa, je odvisna od prostornine motorja, vrtljajev in učinkovitosti sesalnega sistema. Zaradi takšne zasnove sta moč in navor atmosferskega motorja močno povezana s prostornino valjev in njihovim številom.
Turbo motorji so medtem odgovor tehnologije in ščepca megalomanije na omejitve atmosfercev. Priljubljeni avtomobilski novinar Richard Hammond je hčerki princip turbo motorja v svoji subaru imprezi GT opisal na zelo slikovit način: »Ti je všeč foie gra? Naredijo ga tako, da turbo polnijo gos. V usta ji vstavijo lijak in vanjo stisnejo več hrane, dokler ji ne eksplodirajo jetra. Grozna stvar. Ne bi je smela jesti. Turbo polnilnik je foie gras za motor. Vsili več goriva in zraka v valj. Ko to začne početi, se avtomobilu spremeni značaj. Vedela boš, kdaj se to zgodi.« Več goriva in več zraka seveda pomeni večjo eksplozijo in sproščanje večje sile.
