Pred petimi ali šestimi tisočletji je nekje visoko v gorah današnje Norveške lovec izstrelil puščico. Morda je zgrešil severnega jelena. Puščica se je zarila v sneg in je ni več našel. Mogoče jo je iskal, a nazadnje obupal. Tega ne bomo nikoli izvedeli. Vemo pa, kaj se je zgodilo z njo: pogoltnil jo je led.

Tam je ostala tisočletja, dokler je letos niso našli arheologi. V rokah danes lahko držijo skrbno izdelano konico iz skrilavca, ob kateri so se ohranili celo deli lesenega držaja. Po ocenah raziskovalcev je najdba stara okoli 5000 let. Med letošnjimi odkritji pa so tudi predmeti, ki bi lahko bili stari približno 6000 let. V samo treh tednih terenskega dela je ekipa norveškega arheološkega programa Secrets of the Ice, ki raziskuje in rešuje predmete iz talečega se visokogorskega ledu, našla kar 48 prazgodovinskih puščic.

Pet tisočletij v naravnem zamrzovalniku. Deli lesenega držaja puščice so se ohranili zato, ker jih je pred razpadanjem varoval gorski led. Prav ohranitev lesa, usnja in tekstila je ena največjih posebnosti ledeniške arheologije. / Foto: Foto: Åsa Rommetveit Celius/innlandet Fylkeskommune/secrets Of The Ice

Pet tisočletij v naravnem zamrzovalniku. Deli lesenega držaja puščice so se ohranili, ker jih je pred razpadanjem varoval gorski led. Prav ohranitev lesa, usnja in tekstila je ena največjih posebnosti ledeniške arheologije. / Foto: Åsa Rommetveit Celius/innlandet Fylkeskommune/Secrets Of The Ice

Naravni zamrzovalnik

Led je za arheologe nekaj podobnega kot velikanska naravna zamrzovalna skrinja. V zemlji les, usnje, tekstil in drugi organski materiali praviloma razpadejo. Če jih objame led, lahko preživijo stoletja ali celo tisočletja. Zato norveški raziskovalci ne najdejo samo kamnitih in kovinskih konic. Iz ledu prihajajo leseni držaji puščic, oblačila, čevlji in drugi predmeti iz organskih materialov. V približno dveh desetletjih raziskovanja so arheologi na 73 visokogorskih najdiščih odkrili že več kot 5000 predmetov.

Mlajša, pa še vedno spoštljivo stara. Med letošnjimi najdbami so tudi puščice z železnimi konicami; takšni primerki so praviloma stari približno od 1000 do 1500 let. Foto: Innlandet fylkeskommune/Secrets of the Ice / Foto: Foto: Innlandet Fylkeskommune/secrets Of The Ice

Mlajša, a še vedno spoštljivo stara. Med letošnjimi najdbami so tudi puščice z železnimi konicami; takšni primerki so praviloma stari od 1000 do 1500 let. / Foto: Innlandet Fylkeskommune/Secrets Of The Ice

Veliko najdb je povezanih z lovom na severne jelene. Ti so se v toplih poletnih dneh umikali na snežne in ledene zaplate, kjer je bilo hladneje, predvsem pa ni bilo toliko nadležnih žuželk. Lovci so to vedeli in jim sledili. Včasih je puščica zadela, včasih ne. Kar je bilo za lovca pred več tisoč leti izgubljeno orožje, je za današnjega arheologa zadetek v polno.

Na vrsto prihaja kamena doba

Še bolj zanimivo je, da se spreminja starost predmetov, ki prihajajo iz ledu. Kot poroča norveški znanstveni portal Science Norway, so bile v prvih letih sistematičnega raziskovanja najdbe, starejše od približno 2000 let, precej redkejše. Zdaj se slika spreminja. Taljenje je seglo do starejših plasti in iz njih prihajajo predmeti iz bronaste in celo kamene dobe.

Skoraj dva tisoč let pozneje spet v človeških rokah. Arheolog Kjetil Loftsgarden iz Kulturnozgodovinskega muzeja v Oslu drži približno 1800 let staro, skoraj meter dolgo puščico s koščeno konico in lesenim držajem. Foto: Espen Finstad/Innlandet fylkeskommune/Secrets of the Ice. / Foto: Foto: Espen Finstad/innlandet Fylkeskommune/secrets Of The Ice.

Skoraj dva tisoč let pozneje spet v človeških rokah. Arheolog Kjetil Loftsgarden iz Kulturnozgodovinskega muzeja v Oslu drži približno 1800 let staro, skoraj meter dolgo puščico s koščeno konico in lesenim držajem. / Foto: Espen Finstad/innlandet Fylkeskommune/Secrets Of The Ice

Med letošnjimi najdbami so konice iz skrilavca, kosti in celo lupine sladkovodne školjke. Poleg njih so našli tudi precej mlajše železne puščične konice, stare od 1000 do 1500 let. V družbi predmetov iz kamene dobe se zdijo skoraj sodobne. Ena najbolj slikovitih najdb je skoraj meter dolga puščica s koščeno konico in ohranjenim lesenim držajem, stara približno 1800 let. Preden jo je letos nekdo znova prijel v roke, je nazadnje pripadala človeku, ki je živel v času rimskega imperija.

Tekma z ledom

Toda veselje ob takšnih odkritjih ima neprijeten priokus. »Stari led, ki je tisoče let varno hranil edinstvene predmete, zdaj popušča,« je ob predstavitvi letošnjih najdb opozoril arheolog Espen Finstad, vodja programa Secrets of the Ice pri norveškem okrožju Innlandet. Raziskovalci na visokogorskih ledenih zaplatah iz leta v leto spremljajo, kako se ledena površina zmanjšuje.

Najprej fotografija, potem reševanje. Arheologinja Åsa Rommetveit Celius dokumentira približno 1000 let star lesen držaj puščice na mestu, kjer ga je izpustil taleči se led. Foto: May-Tove Smiseth/Innlandet fylkeskommune/Secrets of the Ice / Foto: Foto: May-tove Smiseth/innlandet Fylkeskommune/secrets Of The Ice

Najprej fotografija, potem reševanje. Arheologinja Åsa Rommetveit Celius dokumentira približno 1000 let star lesen držaj puščice na mestu, kjer ga je izpustil taleči se led. / Foto: May-tove Smiseth/innlandet Fylkeskommune/Secrets Of The Ice

Za arheologe se zato začenja nenavadna tekma s časom. Dokler je predmet zamrznjen, je lahko presenetljivo dobro ohranjen. Ko ga led izpusti, se vse spremeni. Les, usnje in tekstil so znova izpostavljeni soncu, dežju, vetru in mikroorganizmom. Predmet, ki je pod ledom preživel več tisoč let, lahko začne hitro propadati. Treba ga je najti, dokumentirati in rešiti.

Finstad opozarja, da bi lahko večina ledenih zaplat z arheološkimi najdbami v norveškem Innlandetu izginila že v prihodnjih dveh desetletjih. Če imajo arheologi srečo, bodo predmete našli pravočasno. Če ne, lahko izginejo skupaj z ledom, ki jih je tako dolgo varoval.

Nekatere letošnje najdbe so medtem že postavili na ogled v gorskem muzeju in centru Norsk fjellsenter v Lomu. Pot od izgubljene lovske puščice do muzejskega eksponata je tako trajala nekaj tisoč let – njen zadnji del pa le nekaj dni. V vsem skupaj je precejšnja ironija. Led izginja in z njim izginja tudi edinstven arheološki arhiv. Hkrati pa prav taljenje arheologom prvič omogoča, da ta arhiv odprejo.

In nekje pod naslednjo plastjo ledu morda že čaka naslednja puščica.

Iz ledu naravnost v muzej. Nekatere najdbe so že nekaj dni po odkritju postavili na ogled v Norveškem gorskem centru v Lomu. V dvajsetih letih programa Secrets of the Ice so na 73 visokogorskih najdiščih zbrali več kot 5000 predmetov. Foto: Andrea Sulheim, Norvegian Mountain Museum / Foto: Foto: Andrea Sulheim, Norvegian Mountain Museum

Iz ledu naravnost v muzej. Nekatere najdbe so že nekaj dni po odkritju postavili na ogled v Norveškem gorskem centru v Lomu. V dvajsetih letih programa Secrets of the Ice so na 73 visokogorskih najdiščih zbrali več kot 5000 predmetov./ Foto: Andrea Sulheim, Norvegian Mountain Museum

 

Priporočamo