Po zadnjih znanih podatkih Statističnega urada RS, kjer ocenjujejo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu, ženske tudi v Sloveniji živijo dlje. Otroci, rojeni v letih 2024 in 2025, bi lahko v povprečju živeli več kot 82 let. Pri tem bodo najvišjo starost, med 83,6 in 84 let, dosegale ženske, moški pa bodo predvidoma živeli med 77,2 in 78 let.
Čeprav ženske živijo dlje, pa v nekaterih ocenah ugotavljajo, da 25 odstotkov več časa preživijo v slabem zdravstvenem stanju v primerjavi z moškimi. Ne glede na daljšo življenjsko dobo ostaja razlika med tem, kako dolgo ženske živijo in kako dolgo ohranjajo dobro zdravje – torej razlika med zdravstveno in življenjsko dobo – večja kot pri moških. To pomeni, da ženske več let bijejo boj s kroničnimi boleznimi in obolenji. V Svetovnem gospodarskem forumu ocenjujejo te stroške na približno 920 milijard evrov, piše v poročilu.
Moški z več slabimi navadami
V Sloveniji je razlika med spoloma v pričakovani življenjski dobi približno sedem let, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za Združene države Amerike pa kar okoli 12 let. Razlogi, zakaj ženske živijo dlje, so raznoliki in med drugim povezani z zdravjem, finančnim položajem in skrbjo za druge. »Ključno vlogo igra tudi dejstvo, kako družba ureja infrastrukturo na področju raziskav in medicine za ženske,« je dejala Diane Ty, izvršna direktorica programa Prihodnost staranja.
Razlika v pričakovani življenjski dobi med spoloma se je v 20. stoletju povečala predvsem zato, ker so se pri moških pogosteje pojavljale bolezni srca in ožilja, prevladovale so tvegane življenjske navade, poleg tega pa jih je več umrlo v spopadih. K povečanju razlike je prispevalo tudi zmanjšanje umrljivosti ob porodu. Moški so si poleg tega pogosteje krajšali čas s kajenjem, pitjem alkohola in uživanjem drog, kar jih je izpostavljalo večjemu tveganju bolezni in zgodnje smrti. Prav tako so pogosteje opravljali nevarna dela v industriji.
Ključen ženski kromosom
V znanstvenih krogih že dolgo domnevajo, da ženski hormon estrogen in njun dvojni kromosom X igrata pomembno vlogo pri daljši življenjski dobi žensk.
»V strokovni literaturi obstajajo navedbe, da morda prav dve kopiji kromosoma X ženskam podeljujeta nekoliko večjo odpornost in jima omogočata daljšo življenjsko dobo ali pa na to vpliva večja količina estrogena vse življenje,« je pojasnila raziskovalka staranja Lisa D'Ambrosio.
D'Ambrosieva, tako kot mnogi drugi raziskovalci v preteklih letih, domneva, da se ženske poleg tega bolj proaktivno lotevajo obvladovanja svojih kroničnih bolezni, sprejemajo večino odločitev v zvezi z zdravjem svoje družine in pogosto prevzemajo vlogo glavne negovalke v gospodinjstvu. Prav tako pogosteje spletajo močne socialne vezi, kar predstavlja enega ključnih dejavnikov pri staranju in dolgem življenju.
