Po zaključku rednega dela sezone, v katerem si je moštvo Los Angeles Lakersov zagotovilo četrto mesto v zahodni konferenci in s tem morda odločilno tekmo na domačem igrišču v obračunu na štiri zmage s petouvrščenim Houstonom, je glavno vprašanje slovenskih ljubiteljev košarke (pa tudi navijačev Lakersov in njihovih tekmecev), kdaj (in ali sploh) bo Luka Dončić lahko zaigral v končnici sezone, ki jo je s svojimi odličnimi predstavami tako zelo zaznamoval.
Izjemna sezona
Predvsem po zaslugi Luke, ki je bil marca kot edini še drugič v sezoni izbran za igralca meseca zahodne konference, so bili Lakersi v drugem delu sezone eno najbolj vročih moštev lige in jo končali z največ zmagami (53) v zadnjih 25 letih (eno manj so dosegli tudi leta 2020, ko so v zaradi covida skrajšani sezoni zadnjič osvojili naslov prvaka). Do nesrečne poškodbe leve stegenske mišice v začetku aprila na tekmi proti branilcem naslova in tudi letošnjim glavnim favoritom za naslov prvaka iz Oklahome je bil Luka ob Kanadčanu Shaiu Gilgeous-Alexandru, Francozu Victorju Wembanyami in Srbu Nikoli Jokiću eden od štirih kandidatov za laskavi naslov najboljšega igralca (MVP) lige. Možnosti za to žal nima več, vprašljivo je tudi, ali ga bodo zaradi zgolj 64 odigranih tekem (ene manj od lani določenega najmanjšega števila tekem, ki še omogoča izbor med prejemnike individualnih nagrad) sploh upoštevali v izboru v prvo peterko lige, kamor nedvomno sodi.
Za zdaj se lahko tolaži le z novim, že drugim naslovom najboljšega strelca lige, v kateri je letos dosegel povprečje 33,5 točke na tekmo. Za priznanje tega naslova, ki ga je prvič dosegel že pred dvema letoma s povprečjem 33,9 točke (še leto prej pa se mu je naslov za las izmuznil, ker mu je povprečje pokvarila poškodba kmalu po začetku ene od tekem), na srečo zadostuje že 58 odigranih tekem, Luka pa je s tem postal šele peti kralj strelcev v zgodovini najslavnejšega kluba v NBA in prvi po Kobeju Bryantu pred 19 leti.
Različna mnenja o prošnji
Posebna komisija še ni obravnavala njegove prošnje, da bi mu kot izjemno okoliščino upoštevali dejstvo, da je dve tekmi izpustil zaradi potovanja v domovino ob rojstvu njegove druge hčerke. V javnosti je bilo doslej slišati sila različna mnenja o njegovi odkriti želji, da odlična sezona ne bi bila kar pozabljena in izbrisana. Večina se jih strinja, da bi si izbor v prvo peterko po prikazanih igrah zaslužil, pa tudi, da je rojstvo otroka v oddaljeni domovini tehten argument. A hkrati mnogi tudi zaradi nevoščljivosti in sebičnih interesov (da bi namesto njega pobral nagrado kak njim ljubši igralec) radi ponavljajo, da je pravila pač treba spoštovati. Kak zlobnež še privoščljivo doda, da Luki tista tekma niti ne bi umanjkala, če bi se manj prepiral s sodniki, ki so mu letos prisodili 16 tehničnih napak, zaradi česar je bil nazadnje kaznovan s tekmo neigranja.
Med tistimi, ki kakršni koli izjemi niso naklonjeni, je posebej glasen nekdanji košarkar in sedanji komentator Charles Barkley, ki nikoli ni skrival antipatije do Lakersov in Luke, čeprav se je s svojimi mnenji in napovedmi že nič kolikokrat osmešil. »Nihče se nima kaj pritoževati. Prav je, da je določena takšna spodnja meja, saj bi sicer igralci le posedali in pili margarite,« je pribil nekdanji košarkarski zvezdnik, sicer znan po tem, da sam pogosto pregloboko pogleda v kozarec. Znana je njegova sicer duhovita, a hkrati nekoliko skrb vzbujajoča izjava: »Berem, da je alkohol škodljiv. Moram nehati. Nehati brati.« Barkley ima Luko morda nekoliko v želodcu tudi zato, ker se je za povsem zgrešeno pokazalo njegovo priporočilo svojemu nekdanjemu klubu Phoenixu, naj na naboru pred osmimi leti nujno izberejo DeAndreja Aytona, ne pa »nekakšnega Evropejca iz neznane lige« (Luko kajpak, ki je tisto sezono postal najboljši novinec lige in nato eden najboljših igralcev zadnjega desetletja). Svojo nagnjenost k zmotam in nenaklonjenost do slovenskih košarkarjev je jezikavi Charles izpričal že, ko je Goranu Dragiću na začetku izvrstne kariere nadel kar vzdevek Tragic (Tragičen).
Bolj tehtno in argumentirano mnenje v zvezi birokratsko določeno mejo 65 tekem je pred dnevi na tiskovni konferenci predstavil kar Lukov tekmec Wembanyama, ki je opozoril, da število tekem morda ne bi smelo biti edino merodajno (in se ob tem izkazal še z natančnim računanjem na pamet). »Če igralec igra 50 tekem po 35 minut, preživi na igrišču 1750 minut, kar je več, kot če igra 75 tekem po 20 minut, torej skupno 1500 minut.« Francoz je tako nehote ali hote spomnil, da je tudi sam s svojim povprečjem 29 minut igranja v 65 tekmah preživel na igrišču precej manj kot Luka, ki je s povprečjem skoraj 36 minut eden najbolj obremenjenih in zagnanih igralcev sploh.
Novi dokazi o priljubljenosti
Kljub mnogim, ki jim gre Luka v nos prav zaradi svoje odlične igre proti njim ljubšim ekipam, je očitno še veliko več tistih, ki našega najboljšega košarkarja obožujejo, spremljajo novice o njem in kupujejo drese z njegovo številko. O tem pričajo najnovejši podatki o letošnji prodaji dresov, po kateri vodi Stephen Curry, drugi pa je naš Luka, ki mu sledijo Jalen Brunson, Wembanyama, LeBron James, Anthony Edwards, Jayson Tatum, Gilgeous-Alexander in Jokić. Povsem pri vrhu je Luka tudi po številu letošnjih klikov na družbenih omrežjih, kjer so številke še bolj vrtoglave. Dončić je tik za Jamesom in Wembanyamo, ki so edini zbrali več kot dve milijardi klikov, več kot milijardo pa so jih zbrali le še Curry, Jokić, Gilgeous-Alexander in Kevin Durant.
Luka nikoli ni skrival, da ima v NBA visoke cilje in da mu veliko pomenijo tudi osvojena priznanja in naslovi. Že pred svojo prvo sezono v NBA pred osmimi leti je v posnetku na youtubu napol v šali predstavil svoj petletni načrt: »V prvem letu želim osvojiti naslov novinca leta. V drugem letu želim poskrbeti za svoje ljudi in začeti posel v Ljubljani. Hočem imeti športne copate z lastnim imenom, se uvrstiti v play-off, na tekmo vseh zvezd in v eno najboljših treh peterk NBA. V tretjem letu bom najbrž potreboval kak nov avto ali dva. V četrtem letu bi rad treniral z najboljšimi in postal najboljši igralec v ligi. Peto leto pa bi rad končno osvojil še naslov prvaka NBA,« je svoje cilje jedrnato in z nasmeškom predstavil Dončić. Večino omenjenih ciljev je že zdavnaj dosegel in presegel (doslej je bil že petkrat član prve peterke, ušla mu je le lani in v prvi sezoni), le največja cilja – naziv MVP in naslov prvaka – se mu že nekaj časa izmikata.
Očitno bo tako tudi letos zaradi poškodbe in dodatno oslabljene ekipe, ki ji manjka še njen drugi najboljši strelec Austin Reaves. Vseeno se Luka Dončić še ne predaja, zato se je prejšnji teden odpravil v Evropo na posebno zdravljenje z matičnimi celicami, kar naj bi pospešilo zdravljenje njegove natrgane mišice. Do konca tega tedna naj bi se iz Slovenije in Španije po novih injekcijah, ki v ZDA niso dovoljene, vrnil v Los Angeles. Za začetek naj bi s klopi spodbujal svoje soigralce na prvih tekmah končnice, klubski zdravniki pa bodo presodili, ali bi ekipi lahko pomagal kaj prej kot po sprva predvidenih štirih do šestih tednih počitka. »Luka je košarkarski genij, zato si od srca želim, da s to metodo čim prej ozdravi in da bi lahko zaigral, a hkrati se tega tudi nekoliko bojim, saj takšna poškodba ni nedolžna in lahko pride do še hujše natrganine in težav. Z Luko, ki ga kot našega najboljšega košarkarja vseh časov res občudujem, so Lakersi povsem drugačna ekipa kot brez njega. Že zaradi njegovega vpliva na ekipo in na celotno ligo bi si zaslužil, da ga uvrstijo vsaj v najboljšo peterko. Se bo pa tudi ob njegovi čudežni ozdravitvi in morebitnem igranju, ki gotovo ne bo povsem sproščeno, letos celo ob zmagi v prvem krogu sila težko prebiti mimo ekip, kot sta na zahodu Oklahoma in San Antonio, na vzhodu pa Detroit,« ugotavlja nekdanji košarkar in komentator Peter Vilfan, ki skupaj z nami upa in drži pesti za Luko, hkrati pa ostaja previden in zaskrbljen.
