Ko obiskovalec obstane na pragu stranskega vhoda ljubljanske stolnice sv. Nikolaja, mu na eni strani pogled seže do Robbovega vodnjaka z obeliskom, na drugi pa vse do Peglezna, ene od znamenitih stavb Jožeta Plečnika, in zastavnega jambora pred njo. Peglezen, razgibana večnadstropna hiša, dokončana leta 1934, stoji na trikotniku med Poljansko in Kapiteljsko ulico ter po obliki spominja na likalnik. Plečnikov Peglezen je kulturni spomenik državnega pomena. Danes so v zgornjih nadstropjih stanovanja, pod oboki spodaj pa lokali. Nas je zanimal najlepši vhod te imenitne hiše, čisto spredaj, kjer je stavba komaj štiri metre široka in s pročelja diskretno moli izvesek z napisom Biserka; pravzaprav je pravilno ime Biserka III.
Predvsem za starejše
Biserka je trgovina s konfekcijo, kot smo jih poznali nekoč, in je v lasti Centromerkurja. Ko stopimo skozi zelena obokana vrata v ozek prodajni prostor, v katerem se komajda srečata dve stranki, se na obeh straneh šibijo police z natančno zloženimi oblačili, majice, obleke, pižame, perilo, nogavice, kuhinjske krpe … Na koncu za pultom pa nas pozdravi prodajalka Slavka, ki starejši dami ravno na pult pred pomerjanjem zlaga nekaj modelov spomladanskih jopic. To namreč ni trgovina, kjer bi stranke same kopale med oblačili, ampak se prodajalka vsaki stranki posebej posveti, pokaže modele in pomaga pri izbiri.
»Naše stranke so predvsem starejše, zato je ponudba prilagojena njim. Ponudba pri nas je bolj klasična, a še vedno tudi v koraku z modnimi trendi. Večina strank je žensk, a imamo tudi moško konfekcijo, tako da skozi naša vrata vstopijo tudi moške stranke ali pa zanje vse potrebno nakupijo kar njihove soproge. Pri nas najdejo marsikaj, česar drugje ne dobijo več. To je, denimo, belo bombažno spodnje perilo, poleg tega se zelo dobro prodajajo tudi tople pižame,« našteva prodajalka Slavka. Poudarek je na oblačilih slovenskih tekstilnih podjetij, ki se jim je v neizprosni tuji konkurenci še uspelo obdržati, nekaj blaga pa je tudi iz uvoza. Mnogim starejšim kupcem iz ljubljanskega mestnega jedra je takšno klasično nakupovanje veliko bolj prijazno, kot da bi se vozili na obrobje mesta v nakupovalna središča, v katerih se ne znajdejo.
Halje z rožicami se poslavljajo
Ponudba v Biserki se v desetletjih ne spreminja veliko. Pa vendarle: na obešalnikih nam pogled pritegne nekaj bombažnih delovnih halj z drobnimi cvetličnimi vzorci, kot so jih nekoč nosile gospodinje na podeželju med vsakodnevnimi opravili v hiši in na vrtu. »To so pa res že zadnji modeli; te praktične halje so bile nekoč nepogrešljive, prava tradicija, danes pa zares izumirajo, zanimanja zanje ni več, ne bomo jih več imeli,« pove.
Delati v zgodovinski Plečnikovi palači je nekaj posebnega, se strinja Slavka. »Tudi prodajalni večina pogovorno reče kar Peglezen in ne Biserka,« pravi. V Ljubljani so v boljših časih kupce razvajale tri Centromerkurjeve prodajalne: Biserka I v Nazorjevi ulici, Biserka II pri Magistratu in Biserka III v Pegleznu. Danes vztraja samo slednja. Skozi njena vrata ne tako redko zaidejo tudi radovedni turisti. »Vstopijo, ja, med sprehodom po tem koncu Ljubljane ali ko se z dvigalom odpravljajo na Ljubljanski grad. Malce se razgledajo ali kupijo kakšne nogavice ali šal, če jih zazebe,« pravi Slavka. V priročno Biserko prihitijo tudi poslovne ženske iz okoliških pisarn, ko popusti zanka na najlonskih nogavicah in na hitro potrebujejo nove.
Centromerkur – od veleblagovnice do trgovinic
Biserka je eden od lokalov v lasti nekdaj velikega Centromerkurja. Pred desetletji so lahko kupci v slavni veleblagovnici v centru Ljubljane, na Prešernovem trgu, kupovali vse na enem mestu, predvsem pozamenterijo, metražo in druge izdelke iz tekstila. Poleg tega je bil Centromerkur v Ljubljani znan tudi po svoji prodajalni ur.
Pravzaprav, če gremo še dlje v preteklost, je bila prav vogalna secesijska Urbančičeva vila prva ljubljanska veleblagovnica, ki je odprla vrata že leta 1904. Centromerkur je v njej dobil prostor leta 1963 in postal eden od simbolov nakupovanja v prejšnji državi. Vztrajal je vse do leta 2008, ko je veleblagovnica za vedno ugasnila. Danes v prenovljeni stavbi domuje modna hiša Galerija Emporium z zvenečimi modnimi blagovnimi znamkami.
Centromerkur je ohranil nekaj prodajaln in peščico zaposlenih. »Nikomur, ki smo še delali v nekdanji veleblagovnici Centromerkur, ni bilo vseeno, ko se je zgodba končala,« prizna Slavka, ki pa je zdaj, kot pravi, tudi sama že »inventar« v mali Biserki. Drugi najemniki lokalov v Pegleznu se v zadnjih letih menjajo, Centromerkurjeva Biserka pa ostaja. Ne nazadnje se dandanes po svoje skoraj ujema s filozofijo tako imenovanih prodajaln s konceptom, ki vznikajo na priljubljenih lokacijah in ne ponujajo le skrbno izbranih izdelkov, ampak življenjski slog in zgodbo. Svojevrsten koncept ima tudi dobra stara Biserka, kajne?
Začelo se je s podjetjem Biserka
»Ime Biserka izvira že iz leta 1954, ko je bilo v Nazorjevi ulici ustanovljeno podjetje 'Biserka – galanterija in moda na drobno'. Do leta 1974, ko se je podjetje pripojilo k Centromerkurju, je pridobilo še Biserko 2 in 3. Prodajalne so tako obdržale ime,« je pojasnila direktorica Centromerkurja Lina Klemenčič. Zakaj so leta 1954 ustanovitelji izbrali prav to ime, ni znano. Res pa je, da so v Jugoslaviji podjetja in trgovine pogosto nosili ženska imena, ime Biserka pa je morda povezano s finimi, kakovostnimi tekstilnimi izdelki. Ko bi ta biserček ostal kar čim dlje.
