Sprehod po središču Ljubljane običajno prinaša poglede na Plečnikovo arhitekturo, turiste, ki se prebijajo do sladoleda, in … zapuščene registrske tablice. Da, prav ste prebrali. Zdi se, da imamo v mestu novo epidemijo.

Med ležernim pohodom po ljubljanskih ulicah človek kar pogosto naleti na kakšno. Je osamljena, rahlo opraskana, po možnosti zvita, ker so lep čas vozili čeznjo, in potrpežljiva. Ter sloni ali leži ob robu ceste, kamor jo je skrbno postavil neznani dobrosrčni mimoidoči. Ta kos pločevine z zelenim zmajem ni bil prvi. V zadnjih nekaj mesecih jih je bilo po našem štetju samo v centru mesta okoli deset. Človek se vpraša, zakaj.

Razlog za ta masovni odpadek registrskih tablic bržkone ni njihova želja po svobodi, temveč fizika in varčevanje. Večina tablic je danes vstavljena v plastične okvirje, ki jih z veseljem donirajo avtohiše in zavarovalnice. Žal ti okvirji včasih zdržijo manj kot povprečna novoletna zaobljuba.

Kombinacija slovenskih lukenj na cestah, visokih ležečih policajev, zimskega mraza, ki plastiko naredi krhko, in tistega znamenitega parkiranja »na dotik« je usodna. Rahel udarec, en sam »klik«, in vaša registrska tablica leži v luži, medtem ko vi veselo peljete naprej, prepričani, da ste še vedno polnopravni udeleženec v prometu.

Naslednjič, ko boste na cesti zagledali zapuščeno registrsko tablico, se nasmehnite urbani absurdnosti. Ko pa pridete domov, raje hitro preverite svoj lastni odbijač. Morda je vaš avto že začel načrtovati veliki beg.

Kaj pa se zgodi, ko mimoidoči reši tablico s tal in jo položi na trato, prisloni na najbližje drevo, prometni znak ali smetnjak? Gesta je plemenita. Toda kaj to prinese lastniku?

Če ima lastnik srečo in hitro ugotovi, da je njegov jekleni konjiček napol nag, se bo morda vrnil po isti poti in našel svoj zaklad. V praksi pa te tablice pogosteje končajo v smeteh.

Karton je premalo

Imamo res čudoviti in unikaten zeleni rob / Foto: Istock

Imamo res čudovit in unikaten zelen rob. / Foto: iStock

In tu pridemo do manj zabavnega dela – birokracije in stroškov. Izguba registrske tablice ni poceni hec. Ne, na kos kartona ne morete preprosto napisati »LJ-MOJ-AVTO« in upati na najboljše.

Če ugotovite, da vam manjka tablica, morate to prijaviti. In ker nikoli ne veste, ali je tablica zgolj odpadla ali pa si jo je nekdo »izposodil« za krajo na bližnji bencinski črpalki, se zadeva hitro zaplete. Če je tablica uničena ali izgubljena, boste morali seči v žep.

Nova tablica: izdelava tablice z običajnimi znaki stane okoli 10 do 20 evrov.

Nov dokument: pogosto boste morali plačati tudi upravne takse in včasih zamenjati prometno dovoljenje.

Najhujši scenarij: če obstaja sum kraje, vam bodo izdali popolnoma novo registrsko številko in dve novi tablici. Strošek se hitro povzpne proti 40 ali celo 50 evrom, da ne omenjamo ur čakanja na upravni enoti, kar je samo po sebi preizkušnja vzdržljivosti.

Zato, dragi bralci: naslednjič, ko boste na cesti zagledali zapuščeno registrsko tablico, se nasmehnite urbani absurdnosti. Ko pa pridete domov, raje hitro preverite svoj lastni odbijač. Morda je vaš avto že začel načrtovati veliki beg.

Kaj storiti?

Kaj torej storiti, če ostanete brez tablice:

– o tem obvestite najbližjo policijsko postajo, saj bodo izgubo ali krajo vnesli v računalniški sistem ministrstva za notranje zadeve;

– ob kraji morate registrski tablici zamenjati oziroma naročiti novi z enakimi oznakami, sicer vas lahko doleti kazen v višini 100 evrov;

– v primeru izgube le ene registrske tablice lahko naročite novo registrsko tablico z enakimi registrskimi oznakami.

Morda še to: ko je bilo pred leti posebej modno krasti registrske tablice, so jih samo v Ljubljani ukradli po 370 na mesec.

Še nekaj zanimivosti o naših tablicah

Mislite, da so tablice zgolj gola birokracija? Pri nas so ti kosi pločevine polni tipografskega upora in cestne komedije. Tukaj je nekaj dejstev za kratkočasenje v zastojih:

– Leta 2004 smo ob vstopu v EU dobili generične črne robove in dolgočasno pisavo. Bili smo zgroženi in pritisk je bil tako močan, da so leta 2008 vrnili ikonični zeleni rob in našo staro pisavo. Redka zmaga ljudstva za estetiko.

– Tablice po meri so rodile prave lingvistične bisere. Genialci so združili regijske oznake in ustvarili mojstrovine: GO AWAY, PO REDEN, CE PEC SI ali KR NEKI. Žal je država leta 2018 zabavo končala s strogo prepovedjo neprimernih izrazov.

– Oznake niso več vezane na bivališče. Če sredi ljubljanske zime vidite voznika s koprsko (KP) tablico, obstaja velika verjetnost, da človek preprosto močno pogreša morje.

– Kljub le 11 regijskim oznakam pravi izvor voznika razkrije šele miniaturni grb, stisnjen na sredini.

Priporočamo