Nathalie Moll smo ujeli v času blejskega foruma in načeli nekaj najbolj pomembnih tem v sodobni evropski farmaciji. Pogovarjali smo se o konkurenčnosti, o dostopu do zdravil in zdravljenja pa tudi o vlaganju v moderne veje farmacije, kot so hujšanje in lepotna industrija.
Evropa ima vrhunsko znanost, vodilne univerze in močno farmacevtsko industrijo, vendar na nekaterih področjih izgublja, tudi pri raziskavah. Kako resen je ta problem?
Gre za resen in dolgoročen trend. Delež Evrope v svetovnih vlaganjih v farmacevtske raziskave in razvoj (R&R) se je v zadnjih dveh desetletjih zmanjšal z 41 na 31 odstotkov, medtem ko so ZDA, Kitajska in Japonska svoj položaj okrepile.
Ko se raziskave selijo drugam, jim lahko sledijo klinična preskušanja, znanje, delovna mesta in proizvodnja. Za bolnike to lahko pomeni slabši dostop do novih zdravljenj. Evropa ima znanje, talente ter močno znanstveno in industrijsko osnovo. Ključno je, ali bomo te prednosti znali pretvoriti v nova zdravljenja, naložbe in gospodarsko rast.
Evropa za naložbe ne more in ne sme tekmovati za vsako ceno. Kaj mora spremeniti, če želi ostati konkurenčna in hkrati zagotavljati konkretne koristi za bolnike?
Pravi preizkus je, ali bo Evropa ostala okolje, kjer se nova zdravljenja razvijajo, preskušajo in so dostopna bolnikom. Za to potrebujemo strogo, a učinkovito regulativno okolje, dobre pogoje za klinične raziskave ter spodbude, ki upoštevajo tveganja razvoja zdravil. Pomembna je tudi stabilnost, saj so naložbe v raziskave in proizvodnjo dolgoročne odločitve. Ne gre za to, da bi eni panogi zagotavljali posebno obravnavo. Gre za sposobnost Evrope, da znanstvena dognanja pretvori v nova zdravljenja ter ohrani znanje, strokovnjake in zmogljivosti.
V Sloveniji je bilo leta 2025 iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela izplačanih skoraj 677 milijonov evrov, šest odstotkov več kot leto prej. Ko pravite, da zdravja ne bi smeli obravnavati le kot strošek, temveč tudi kot naložbo, imate v mislih tudi takšne širše učinke?
Vsekakor. Najpomembneje je, da so ljudje bolj zdravi in kakovostneje živijo. Če preventiva, zgodnejša diagnoza ali učinkovito zdravljenje preprečijo hospitalizacijo, omogočijo hitrejšo vrnitev na delo ali daljšo samostojnost, imajo koristi tudi družine, zdravstveni in socialni sistem, delodajalci ter gospodarstvo. To je s staranjem Evrope še pomembneje. Če gledamo zgolj neposredne stroške zdravljenja, lahko spregledamo koristi in prihranke drugje v družbi. Nedavna raziskava inštituta WifOR za EFPIA je pokazala, da je vsak evro, vložen v nova zdravila, Evropi prinesel skoraj šest evrov širših družbenih in gospodarskih koristi.
Javni zdravstveni sistemi pa imajo omejena sredstva. Kako izboljšati dostop do novih zdravljenj in hkrati ohraniti finančno vzdržnost zdravstva?
Ta sta vzporedna cilja. Zdravstveni sistemi morajo vedeti, katera zdravljenja prihajajo, na kakšnih dokazih temeljijo ter kaj pomenijo za bolnike in proračune. Razvijalci zdravil pa morajo razumeti, katere dokaze potrebujejo odločevalci. Zdravstveni podatki pokažejo, kako zdravljenje deluje v praksi, prilagodljivi dogovori pa pomagajo obvladovati negotovosti. Odgovornost imajo tako industrija kot regulatorji, plačniki in zdravstveni sistemi. Zgodnejši dialog in jasnejše poti pomagajo, da pravo zdravljenje hitreje doseže pravega bolnika, sistemom pa omogočijo odgovorno načrtovanje.
Slovenija je razmeroma majhen evropski trg, vendar ima dolgo farmacevtsko in proizvodno tradicijo. Kaj lahko države, kot je Slovenija, naredijo za več raziskav in naložb z visoko dodano vrednostjo, ne da bi tekmovale zgolj z velikostjo trga?
Slovenija ima pomembne prednosti: farmacevtsko tradicijo in znanje, proizvodne zmogljivosti ter znanstveno odličnost. Države, ki privabljajo dolgoročne naložbe, združujejo znanje in raziskovalne zmogljivosti z učinkovitimi postopki ter stabilnim in predvidljivim okoljem. Manjše države so lahko hitrejše, če raziskovalci, bolnišnice, podjetja in javne institucije dobro sodelujejo. Takšne naložbe prinašajo nova znanja, raziskovalne mreže, visokokvalificirana delovna mesta in napredno proizvodnjo. Slovenija lahko s tem okrepi gospodarstvo in svojo vlogo v evropskih medicinskih inovacijah.
Klinična preskušanja kažejo, kako konkurenčnost vpliva na bolnike. Delež Evrope v svetovnih industrijsko sponzoriranih kliničnih preskušanjih se je med letoma 2013 in 2023 zmanjšal z 22 na 12 odstotkov, kar pomeni približno 60.000 manj mest za evropske bolnike. Kaj bi v praksi pomenilo, če bi ta trend obrnili?
Več evropskim bolnikom bi približali medicinske raziskave. Bolniku z resno boleznijo in omejenimi možnostmi lahko klinično preskušanje omogoči dostop do potencialno novega zdravljenja več let pred njegovo običajno dostopnostjo. Klinična preskušanja v bolnišnice prinašajo raziskovalno znanje ter krepijo povezave med zdravniki, znanstveniki in industrijo. Uspeh pomeni predvsem vključitev več bolnikov v razvoj zdravljenj prihodnosti. Novi cilj evropske komisije, evropske agencije za zdravila in vodij nacionalnih agencij za zdravila predvideva 11-odstotno povečanje števila kliničnih preskušanj oziroma okoli 35.000 dodatnih mest. Menimo, da je to najmanj, k čemur bi morali stremeti.
Vse pogosteje slišimo o zdravilih, povezanih s hujšanjem, videzom, staranjem ali telesno zmogljivostjo, medtem ko bolezni, kot sta rak ali Parkinsonova bolezen, še vedno povzročajo veliko trpljenja. Če bi farmacevtska industrija več sredstev usmerila v najtežje bolezni namesto v tako imenovana zdravila življenjskega sloga, ali ne bi bili bližje rešitvam za nekatere od njih?
Ne. Farmacevtske raziskave niso preprosta izbira med eno in drugo boleznijo. Rak, nevrodegenerativne in redke bolezni ter druga področja z velikimi neizpolnjenimi zdravstvenimi potrebami ostajajo raziskovalne prioritete, a znanost je izjemno kompleksna. Odkritje na enem področju lahko prinese napredek tudi na drugem. Dober primer je tehnologija mRNA: raziskovali so jo za zdravljenje raka in drugih bolezni, nato je omogočila hiter razvoj cepiv proti covidu-19, danes pa se raziskave znova usmerjajo tudi v zdravljenje raka.
Previdni moramo biti tudi pri izrazu »zdravila življenjskega sloga«. Zdravilo to ne postane zato, ker nekateri njegove učinke iščejo iz nemedicinskih razlogov. Dober primer je debelost: gre za resno kronično bolezen, čeprav so nekatera zdravila zanjo postala povezana tudi z estetskim hujšanjem. Razlikovati moramo med zdravstveno potrebo, zaradi katere je bilo zdravilo razvito, ter njegovim dojemanjem ali uporabo.
Zdravilo, razvito za zdravljenje bolezni, lahko postane priljubljeno med ljudmi, ki želijo z njim vplivati na težo, videz ali zmogljivost. Kakšno odgovornost ima v takšnih primerih farmacevtska industrija?
Podjetja morajo o zdravilih komunicirati odgovorno in jih promovirati le v skladu z odobrenimi indikacijami. Za uporabo so odgovorni tudi zdravstveni delavci, regulatorji in bolniki. Razlikovati moramo med zdravljenjem bolezni in uporabo predvsem za izboljšanje videza ali telesnih zmogljivosti. To je pomembno za varnost bolnikov in zaupanje. Uporaba zdravila za namene, povezane z življenjskim slogom, ne spremeni zdravstvene potrebe, zaradi katere je bilo razvito.
