Zapestje tvori osem majhnih zapestnih oziroma karpalnih kosti, ki so povezane z dolgima kostema podlakti in bazami petih dlančnic. Kosti, vezi in sklepi so med seboj v natančnem ravnovesju, njegovo porušenje pa lahko prispeva k razvoju artritisa, je za BBC pojasnil Andrew Abadeer z Univerze Južne Floride. Poškodbe in staranje lahko to ravnovesje porušijo, med vzroki pa niso le padci ali športne poškodbe, temveč tudi dolgotrajno ponavljanje istih gibov.
Posebej pomemben je lahko vpliv starih poškodb. Sara Larsson z Univerze v Lundu opozarja, da se lahko posledice poškodbe, ki se je v mladosti zdela povsem zaceljena, pokažejo šele desetletja pozneje. Pri osteoartritisu in posttravmatskem artritisu lahko poškodbe vezi in kosti oziroma dolgotrajna vnetja zaradi preobremenitve poškodujejo hrustanec ali povzročijo nepravilno lego kosti.
Zdravje zapestja se gradi tudi s prehrano
Stanje zapestij je povezano tudi s splošnim zdravjem. Abadeer ga opisuje kot »indikatorski sklep« (oziroma sklep, ki prvi opozori na bolezen), saj so lahko zapestja med prvimi mesti, kjer se pokaže revmatoidni artritis. Približno polovica bolnikov z njim naj bi prve simptome občutila prav v zapestju. Moč prijema je hkrati povezana z zdravjem možganov. Pri starejših ljudeh pa so močnejša zapestja oziroma boljši prijem povezani še z manjšo krhkostjo, manjšim tveganjem padcev in zlomov ter večjo verjetnostjo ohranjanja samostojnosti.
Pri preprečevanju težav imajo pomembno vlogo prehrana, telesna teža in predvsem redna vadba. Ortopedski kirurg Jaehon Kim z medicinske fakultete Icahn Mount Sinai priporoča dovolj kalcija in drugih mineralov, ki jih med drugim vsebujejo mlečni izdelki in majhne ribe, kot so sardine. Zmanjšanje presežne telesne teže lahko ugodno vpliva tudi na biomehaniko zapestnega sklepa.
Enostavne vaje
Larssonova ob tem priporoča tri serije po deset ponovitev vaj, tri- do štirikrat na teden, pri čemer je treba ob morebitnih bolečinah vadbo prekiniti in se posvetovati z zdravnikom.
Prva skupina vaj krepi ramenske mišice. Čeprav se zdijo z zapestjem le posredno povezane, mišice celotne roke delujejo kot povezana veriga. Šibkejša ramena zato pomenijo večjo obremenitev zapestja. Preprosta vaja je počasno dvigovanje iztegnjenih ali rahlo pokrčenih rok od položaja ob telesu do višine nad glavo in nazaj.
Pomembna je tudi krepitev prijema. Z žogico za terapevtske vaje, terapevtskim kitom ali teniško žogico lahko treniramo mišice podlakti. Predmet stisnemo za pet do deset sekund, sprostimo za pet sekund in ponovimo desetkrat z vsako roko.
Majhne obremenitve za večjo odpornost
Med koristne vaje sodita tudi upogibanje in iztegovanje zapestja z majhno obremenitvijo. Podlaket počiva na mizi, dlan pa sega čez rob. Pri upogibu je dlan obrnjena navzgor in zapestje dvigujemo proti telesu, pri iztegu pa je obrnjena navzdol in roko dvigujemo proti stropu. Priporočljivo je uporabljati lahko utež (od 0,5 do 1,5 kg) oziroma elastični trak, če uteži nimamo na voljo. Poleg mišic lahko takšne obremenitve pomagajo tudi pri krepitvi kosti.
Koristne so še rotacije podlakti oziroma gibi pronacije in supinacije. Pri njih roko z odprto dlanjo počasi obračamo navzdol in nato navzgor. Vaje izboljšujejo gibljivost in funkcionalnost zapestja, kar je še posebej pomembno v sodobnem okolju, kjer roke dolge ure ostajajo v skoraj nespremenjenem položaju med tipkanjem ali uporabo telefona.
