Znamenita rdečkasta zvezda Betelgeza, ki predstavlja levo ramo lovca v ozvezdju Orion, je deveta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu in druga najsvetlejša zvezda v tem ozvezdju. Že pred tisočletji so stari Egipčani in staroselska ljudstva v Avstraliji opazili njeno ciklično spreminjanje svetlosti.
Razlog za utripanje je bil skrivnost vse do leta 2024, ko so astronomi napovedali, da ga povzroča prehod precej manjše spremljevalne zvezde. Najtrdnejše dokaze o njenem obstoju so raziskovalci nedavno objavili v študiji, ki temelji na opazovanjih z Zelo velikim teleskopom (VLT) Evropskega južnega observatorija v Čilu.
"To je zaključek stoletnega iskanja. Dokazali smo, da Betelgeza ni osamljena zvezda, temveč jo spremlja šibkejša spremljevalka," je dejal vodilni avtor raziskave Miguel Montarges z observatorija v Parizu.
Astronomi so se bali, da spremljevalne zvezde zaradi svetlobe Betelgeze, ki je približno tisočkrat večja od Sonca, ne bodo mogli opaziti. Domnevali so tudi, da ima spremljevalka, poimenovana Betelgeza B, le približno 1,5-krat večjo maso od Sonca. Opazovanja so pokazala, da je precej masivnejša - njena masa je dva- do trikrat večja od Sonca, kar je astronomom omogočilo njeno zaznavo.
Opazovanja so opravili decembra 2024, ko je bila spremljevalna zvezda najbolj oddaljena od Betelgeze. Obdelava in analiza podatkov sta trajali več mesecev, izsledke so prejšnji teden objavili v znanstveni reviji Astronomy & Astrophysics.
Čeprav bodo za dokončno potrditev obstoja spremljevalke potrebna še dodatna opazovanja, je po besedah Montargesa "zelo malo prostora za dvom".
Betelgeza je astronome sicer presenetila že med letoma 2019 in 2020, ko je za pet mesecev močno potemnela. Sprva so znanstveniki menili, da gre za napoved supernove, eksplozije, s katero bi zvezda končala svoj življenjski cikel.
Nadaljnja opazovanja so razkrila, da je zvezda s svojega površja izvrgla veliko količino snovi, iz katere je nastal oblak prahu in začasno zakril del njene svetlobe, je še poročala AFP.