Na Zemlji živi več kot osem milijard ljudi, človeški vpliv na okolje presega meje vzdržnosti številnih naravnih sistemov. Avtorji nove študije, objavljene v reviji Sustainable Development, predlagajo dolgoročni cilj: postopno zmanjšanje svetovnega prebivalstva na približno štiri milijarde do leta 2200.
Številka se zdi radikalna, a avtorji poudarjajo, da ne zagovarjajo prisile, temveč prostovoljen in družbeno odgovoren prehod. »Postopna ustavitev in obrat rasti prebivalstva ter zmanjšanje vplivov posameznika sta strategiji, ki sta hkrati prijazni do narave in človeštva,« so zapisali v študiji.
Po njihovi oceni bi namreč manjše prebivalstvo zmanjšalo pritisk na naravne vire, omejilo onesnaževanje, zmanjšalo konflikte zaradi naravnih virov in migracij, pomagalo zmanjšati revščino, izboljšalo kakovost življenja v gosto poseljenih območjih in zaščitilo naravne habitate, prostoživeče vrste in podnebje.
Pomembna dobra izobrazba žensk
Pomemben del raziskave je zavračanje kakršnih koli množičnih ukrepov za zmanjšanje populacije. Namesto tega avtorji predlagajo, naj se prebivalstvo osredotoči na dostopno načrtovanje družine, boljše zdravstvene storitve in več izobraževalnih možnosti za ženske v revnejših državah. Zgodovinski primeri kažejo, da se rodnost pogosto naravno zmanjša z višanjem izobrazbe pri ženskah, širjenjem pravic in večanjem vloge pri odločanju o lastnem življenju.
To so utemeljili s primeri treh držav. V Iranu se je denimo po uvedbi bolj dostopnega načrtovanja družine povprečno število otrok na žensko zmanjšalo s 4,08 leta 1992 na 1,94 leta 2001. V Južni Koreji pa so obsežni družbeni programi zmanjšali rodnost s 4,07 otroka na žensko leta 1972 na 1,93 leta 1984. Podobno je v Kostariki, kjer so naložbe v zdravstvo in izobraževanje zmanjšale rodnost s 4,16 leta 1972 na 1,98 leta 2009.
Proti prisilnemu omejevanju rodnosti
Ideja o zmanjšanju svetovnega prebivalstva ostaja zelo občutljiva tema, saj so bile pretekle razprave o prenaseljenosti včasih povezane s škodljivimi politikami in diskriminatornimi pogledi.
Obstajajo tudi zgodovinski razlogi za previdnost. V preteklosti so nekatere politike prebivalstva vključevale prisilne sterilizacije, omejevanje reproduktivnih pravic in obtoževanje revnejših skupnosti za okoljske težave. Raziskovalci pa poudarjajo, da njihov pristop temelji na popolnoma drugačnih načelih: ne na omejevanju ljudi, temveč na večji svobodi, izobraževanju in možnostih za boljše življenje.
Raziskava ne govori le o številu ljudi, temveč tudi o odnosu človeštva do potrošnje in gospodarske rasti. Avtorji opozarjajo, da planet z omejenimi viri ne more neskončno podpirati vedno večje proizvodnje, bogastva in porabe materialnih dobrin. »Pomagati pri ustavljanju rasti prebivalstva ob hkratnem zmanjševanju vpliva posameznika na okolje je naše najboljše upanje za trajnostno in kakovostno prihodnost po vsem svetu,« so sklenili.