Na družbenih omrežjih, še zlasti na instagramu in tiktoku, v zadnjem času mrgoli vsebin, ki življenje brez prijateljev, partnerstva ali drugih bližnjih odnosov prikazujejo kot nekaj zaželenega.
Scenarij tovrstnih videoposnetkov gre približno tako: mlada ženska, ki se po službi vrne domov, se pocrklja z mačko ali psom, pospravi stanovanje, se oprha, nato pa v pižami na kavču ob hrani in brezalkoholni pijači gleda televizijo. Video z naslovom »Z moje perspektive: živiš sama v New Yorku in nimaš prijateljev, zato tako preživiš petkov večer« je na Instagramu zbral več kot 11 milijonov ogledov.
Avtorica dotičnega posnetka Paulina Cee ima več kot 320.000 sledilcev, podobne vsebine pa objavlja redno. Prikazuje življenje brez prijateljev, pogosto v zelo estetiziranem okolju: urejenem, minimalističnem stanovanju, v katerem ji družbo dela mačka.
Med vidnejšimi prvimi ustvarjalkami tega trenda je tudi Kanadčanka Lana Isa iz Toronta, ki objavlja videe z naslovi, kot so »introvert v svojem naravnem okolju« ali »konec tedna ženske brez prijateljev, ki je ne zanimajo moški ali zmenki«. Pravi, da ne želi poveličevati življenja brez prijateljev, temveč zgolj prikazuje svoje trenutno življenje.
Samota kot osvoboditev ali nevaren ideal?
Strokovnjaki imajo do tega pojava mešane občutke. Mareike Ernst, docentka za raziskovanje psihoterapije na Univerzi v Celovcu, meni, da je pozitivno, če takšne vsebine zmanjšujejo stigmo okoli samskosti in samote ter pokažejo, da je biti sam lahko normalen del življenja, njene besede povzema Deutsche Welle. Takšne objave so lahko tudi protiutež vsebinam vplivnežev, ki pogosto prikazujejo nenehno druženje in razgibano družabno življenje.
Po drugi strani pa opozarja, da lahko mladi, ki se sami počutijo osamljene, takšne ustvarjalce začnejo jemati za vzor. Zaradi tega se jim lahko dolgotrajna izolacija začne zdeti nekaj povsem normalnega, čeprav ima dokazano škodljive učinke na zdravje.
Nevaren del tega trenda je tudi dejstvo, da je nemogoče preveriti pristnost. Povsem možno je, da vplivnice v resnici ne živijo tako izolirano, kot prikazujejo v svojih objavah. A številni sledilci jim verjamejo, zaradi trenda pa vse več mladih dolgotrajno samoto dojema kot nekaj sprejemljivega ali celo zaželenega.
Dolgotrajna osamljenost vpliva na zdravje
Strokovnjaki poudarjajo, da samota sama po sebi ni težava. Čas zase je nujen in človeku koristi, a dolgotrajna družbena izolacija povečuje tveganje za različne zdravstvene težave, med drugim bolezni srca, duševne stiske in prezgodnjo smrt.
Po podatkih raziskave Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2025 je med 17 in 21 odstotkov ljudi, starih od 13 do 29 let, navajalo občutke osamljenosti, pri čemer so najvišji delež zabeležili med najstniki. Približno četrtina mladih naj bi trpela zaradi družbene izolacije.
Osvobajanje od pričakovanj do žensk
Trend »vplivnežev samote« je skoraj izključno ženski pojav. Ernstova meni, da je to lahko povezano z družbenimi pričakovanji do žensk, od katerih se pogosto pričakuje, da prevzamejo skrb za vzdrževanje odnosov in da skrbijo za druge. Prikaz življenja brez družbenih obveznosti je zato lahko tudi oblika osvobajanja od teh pričakovanj.
Psihoterapevt Phil Lane pa opozarja, da samote ne bi smeli spreminjati v ideal. »Ni nič narobe, če uživamo v lastni družbi, vendar tega ne smemo pretirano posploševati, saj lahko prinese pomembna zdravstvena tveganja,« poudarja. Človek je namreč socialno bitje in nujno potrebuje odnose z drugimi ljudmi.
