Kot poroča BBC, raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi vsak večer po večerji posega po prigrizkih. Med mladimi, starimi od 18 do 24 let, se temu ne more upreti kar štiri petine.
Dietetičarka Kristine Beaulieu je za BBC opozorila, da to lahko povzroči težave. Sklicuje se na raziskavo, ki je pokazala, da večja količina hrane, zaužite v dveh urah pred spanjem, pomeni tudi večjo verjetnost za pridobivanje telesne teže in debelost.
Zakaj se želja po prigrizkih tako pogosto pojavi prav zvečer? In kako jo lahko obvladamo?
Apetit je zvečer največji
Čeprav med spanjem najdlje ne uživamo hrane, raziskave kažejo, da je naš apetit največji prav zvečer. To velja skoraj ne glede na to, koliko smo pojedli čez dan.
Profesor James Betts z Univerze v Bathu, ki raziskuje, kako telo presnavlja hrano in porablja energijo, je za BBC pojasnil, da ima pomembno vlogo hormon grelin, znan tudi kot hormon lakote. Njegova raven je praviloma višja pozneje čez dan.
»Čeprav se njegova raven po obrokih običajno zniža, se to v resnici zgodi predvsem po prvem obroku dneva, ne pa po kosilu ali večerji,« pravi Betts.
Pomembno pa je tudi, kaj jemo. Obroki, bogati z beljakovinami in vlakninami ter z večjo prostornino, nas praviloma nasitijo za dlje časa.
Betts opozarja, da lahko premalo hranljiva ali nasitna večerja pozneje povzroči nenaden padec energije in posledično željo po prigrizkih.
Nekateri posegajo po hrani tudi zato, ker se bojijo, da se bodo ponoči zbudili lačni.
Pomembno vlogo imajo tudi navade
»Če se prigrizki pogosto pojavljajo v enakih okoliščinah, lahko že okoljski znaki sprožijo željo po hrani,« je za BBC pojasnila profesorica Suzanne Higgs, strokovnjakinja za apetit z Univerze v Birminghamu. »Če nekdo na primer običajno je med gledanjem televizije, lahko že prižig televizorja v njem vzbudi željo po hrani.«
Zvečer se ne poveča samo občutek lakote. Raziskave kažejo, da postane močnejša tudi želja po energijsko bogati hrani. Pri tem naj ne bi šlo toliko za dejansko potrebo telesa po energiji kot za delovanje možganskega sistema nagrajevanja.
»Želja po mastni hrani je pozneje čez dan močnejša kot želja po manj mastnih živilih,« je za BBC dejal Beaulieu, ki deluje na Univerzi v Leedsu v Veliki Britaniji in Univerzi Moncton v Kanadi.
»Ta želja, povezana z užitkom ob hrani, lahko prevlada nad signali sitosti. Zato si želimo prigrizka ali sladice, čeprav smo že siti.«
Tudi po obilni večerji lahko živila, bogata s sladkorjem, maščobami ali soljo, še naprej aktivirajo možganske mehanizme nagrajevanja. To pomaga pojasniti, zakaj marsikdo kljub občutku sitosti poseže še po nečem.
Ali večerni prigrizki vplivajo na spanec?
BBC piše, da raziskave o vplivu poznega prehranjevanja na spanec niso povsem enotne. Vendar je jasno, da lahko obilni obroki pozno zvečer vplivajo na prebavo in naravno pripravo telesa na spanje.
Nekateri dokazi kažejo, da bi lahko živila z veliko rafiniranih ogljikovih hidratov in dodanega sladkorja, kot so beli kruh, beli riž, piškoti in pecivo, bila povezana s slabšo kakovostjo spanja.
Raziskovalci menijo, da je razlog morda v tem, da takšna živila povzročajo večja nihanja ravni sladkorja v krvi in lahko vplivajo na nekatere hormonske signale, ki uravnavajo spanje in apetit.
Vendar je težko ugotoviti, kaj je vzrok in kaj posledica. Ljudje, ki slabo spijo, namreč pogosteje posegajo po sladkih živilih.
