Med prvimi znaki zastrupitve z gobamu so slabost, bruhanje in driska, navajajo v Univerzitetni kliniki v Hannovru (MHH). Ker se težave sprva lahko zdijo podobne običajni prebavni okužbi, jih je mogoče zlahka podceniti. Toda v tem času je telo strup že absorbiralo. Po enem do dveh dneh lahko sledijo poškodbe jeter, motnje strjevanja krvi in slabše delovanje ledvic. Odsotnost začetnih težav zato še ne pomeni, da nevarnosti ni.
Nemško mikološko društvo (DGfM) opozarja tudi na nezanesljivost aplikacij za prepoznavanje gob, ki vrste določajo na podlagi fotografij. Te lahko namreč vrnejo napačne rezultate. Po oceni Andreasa Schaperja, vodje centra za zastrupitve GIZ Nord, so za takšno nalogo premalo zanesljivi tudi pomočniki umetne inteligence.
Pri nabiranju šteje zanesljivo prepoznavanje
Strokovnjaki priporočajo, da nabiralci za prehrano vzamejo le gobe, katerih vrsto lahko nedvoumno določijo. K boljšemu poznavanju vrst lahko pripomorejo izobraževanja in vodeni gobarski izleti. Če obstaja dvom, je varneje, da gobe ne zaužijemo. Tudi dolgotrajno kuhanje namreč ne uniči vseh gobjih strupov.
Ob sumu na zastrupitev je treba takoj poiskati zdravniško pomoč in ne čakati na pojav simptomov. Pri hudih težavah, kot sta izguba zavesti ali oteženo dihanje, je treba poklicati nujno pomoč.
Za lažje ugotavljanje vrste gobe in poteka zastrupitve je priporočljivo shraniti ostanke gob, očiščene primerke, ostanke obroka in morebitno izbruhano vsebino. Zdravnikom je treba povedati, katere gobe in v kakšni količini je oseba zaužila ter kdaj so se pojavile težave. O dogodku je treba obvestiti tudi druge, ki so jedli isti obrok. Po priporočilih BfR naj tudi oni poiščejo zdravniški nasvet, četudi še nimajo simptomov.
Zdravljenje mora potekati pod zdravniškim nadzorom
Mleko in slana voda nista primerna protistrupa, prav tako ni priporočljivo samostojno izzivati bruhanja, saj lahko to povzroči dodatno škodo. Zdravljenje mora potekati pod zdravniškim nadzorom. Pri ugotavljanju zastrupitve lahko pomaga tudi analiza urina. Če jetra odpovedo, je lahko potrebna presaditev. Zato je ključno hitro ukrepanje. Zastrupitev pa lahko vodi tudi v smrt.
Za večino smrtnih zastrupitev z gobami so sicer odgovorne mušnice, zelena mušnica pa je lahko na pogled podobna užitnim gobam, med drugim travniškemu kukmaku. Njen strup lahko povzroči tako hude poškodbe jeter, da ta odpovedo. Po podatkih nemškega Zveznega inštituta za oceno tveganja (BfR) so lahko smrtni že majhni odmerki strupa.
