Konec šestdesetih let japonski avtomobili na zahodnih trgih še niso imeli statusa, kakršnega imajo danes. Kupci so jih povezovali predvsem z ugodno ceno, zanesljivostjo in nizkimi stroški uporabe. Bili so razumna izbira, redko pa predmet poželenja. Datsun 240Z je to predstavo močno zamajal. Ko se je pojavil leta 1969, ni deloval kot še en skromen avtomobil iz Japonske, temveč kot športni kupe, ki je odkrito meril na evropske tekmece.
Njegova zasnova ni bila revolucionarna, bila pa je izjemno premišljena. Motor je bil spredaj, pogon zadaj, karoserija nizka, nos dolg, zadek kratek. Vse skupaj je spominjalo na evropske gran turisme, vendar je datsun k tej formuli dodal nekaj, česar mnogi tekmeci niso imeli v takšni meri: dostopnost, uporabnost in vsakdanjo zanesljivost. V ZDA se je avtomobil prodajal kot datsun 240Z, na Japonskem pa kot nissan fairlady Z.
Japonski odgovor na evropske kupeje
Ključno vlogo pri uspehu avtomobila je imel ameriški trg. Nissan je tam potreboval model, ki bi presegel podobo proizvajalca majhnih in varčnih avtomobilov. Pri tem je bil pomemben Jutaka Katajama, znani »Mr. K«, dolgoletni vodja Nissanovih ameriških operacij in eden najglasnejših zagovornikov športnega modela Z. Dobro je razumel, da avtomobilov ne prodajajo samo tehnični podatki, ampak tudi videz, občutek in zgodba.
Pod dolgim motornim pokrovom je bil 2,4-litrski vrstni šestvaljnik L24. V ameriški različici je razvil 151 konjskih moči, kar se danes ne sliši veliko, a 240Z je tehtal le malo več kot tono. Bil je dovolj lahek, da je motor prišel do izraza, in dovolj zmogljiv, da ga kupci niso dojemali kot le oblikovno vajo. Leta 1970 mu je revija Car and Driver izmerila pospešek do 60 milj na uro v 7,8 sekunde. Za avtomobil, ki je stal nekaj več kot 3500 dolarjev, je bil to zelo prepričljiv podatek.
Oblika, ki se ni postarala
Velik del privlačnosti datsuna 240Z je bil v njegovi obliki. Spredaj sta bila okrogla žarometa, pokrov motorja se je vlekel daleč naprej, streha pa se je elegantno spustila proti zadku. Avtomobil je imel evropski navdih, vendar ni deloval kot kopija. Tudi zato se je 240Z dobro postaral. Nekateri avtomobili iz istega obdobja danes delujejo kot ujetniki svoje mode, datsun pa je ohranil čistost linije. Ni bil pretirano okrašen, ni se zanašal na agresivne podrobnosti in ni potreboval veliko dodatkov, da bi bil opazen. Njegova drža je bila dovolj samozavestna že sama po sebi.
Seveda avtomobil ni bil brez napak. Zgodnji testi so opozarjali na zavore, ki so zahtevale precej moči, in na manj prepričljivo vedenje v mokrem vremenu. Tudi pri večjih hitrostih ni imel mirnosti sodobnih športnih avtomobilov. A prav te omejitve ga postavljajo v pravi čas. Bil je lahek, mehanski in neposreden avtomobil, pri katerem voznik ni bil ločen od dogajanja.
Da 240Z ni bil samo lep cestni kupe, je dokazal tudi v športu. Uspehi na relijih, med drugim na zahtevnem East-African Safari Rallyju, so mu dali dodatno verodostojnost. Datsun je z njim pokazal, da zna narediti avtomobil, ki ni le privlačen na razstavnem prostoru, ampak tudi dovolj trden za najzahtevnejše preizkušnje.
Klasika z resnim opozorilom
Proizvodnja modela 240Z se je končala leta 1973, nasledila sta ga 260Z in pozneje 280Z. V zgodovini družine Z pa je prav prvi model ostal najčistejši in najbolj cenjen. Zbiratelji danes posebno pozornost namenjajo zgodnjim primerkom, še posebno tistim, ki niso bili močno predelani in imajo ohranjeno originalno podobo.
Pri nakupu pa romantika hitro trči ob stvarnost. Največja težava datsuna 240Z je rja. Motor je razmeroma preprost in vzdržljiv, deli so še vedno razmeroma dostopni, karoserija pa je druga zgodba. Pragovi, dno, blatniki, prostor okoli akumulatorja in zadek pri prtljažnih vratih so mesta, kjer se pogosto pokaže pravo stanje avtomobila. Lep primerek je zato lahko odličen nakup, slab pa zelo drag projekt. Datsun 240Z je danes cenjen tudi zaradi paradoksa, na katerem temelji njegova zgodba. Nekoč je bil privlačen zato, ker je bil dosegljiv. Danes je drag prav zato, ker je bil takrat tako prepričljiv. Športni avtomobil je približal kupcem, ki so evropske kupeje morda občudovali, niso pa želeli njihovih cen, muhavosti ali stroškov vzdrževanja. Njegov pomen zato presega zgolj zgodovino ene znamke. Datsun 240Z je bil avtomobil, ki je spremenil pogled na japonsko industrijo. Pokazal je, da zanesljivost in razum ne izključujeta oblike, hitrosti in užitka. Po njem japonski avtomobil ni bil več nujno samo pametna izbira. Lahko je bil tudi avtomobil, ki si ga je človek preprosto želel.
