Z začetkom šolskega leta se za številne mladostnike končuje poletni ritem poznega vstajanja in odhajanja v posteljo. V šolskih dneh morajo vstajati zgodaj, medtem ko ob koncih tedna pogosto spijo dlje, da nadoknadijo primanjkljaj spanja. Razhajanje je še posebej veliko pri posameznikih, ki se morajo v šolo voziti iz drugih krajev.
Raziskovalci takšno razliko med urnikom spanja ob šolskih dnevih in ob koncu tedna označujejo kot »socialni časovni zamik« oziroma »social jet lag«. Nova raziskava Univerze v Southamptonu ugotavlja, da je večja izraženost tega pojava povezana z višjo stopnjo tesnobe pri mladostnikih.
Pregled, objavljen v znanstveni reviji Sleep Medicine Reviews, je zajel 12 raziskav z več kot 230.000 udeleženci. Mladostniki z večjim socialnim časovnim zamikom so pogosteje poročali o višji stopnji tesnobe, hkrati pa je bila ta povezana z večjimi razlikami v urniku spanja. Avtorji ob tem poudarjajo, da gre za povezavo in ne za dokazano vzročno-posledično razmerje. Ni torej mogoče trditi, da neusklajen spanec neposredno povzroča tesnobo ali obratno.
Biološka ura se v puberteti zamakne
Raziskovalci opozarjajo, da je problem povezan tudi z naravnimi spremembami biološke ure v adolescenci. Vsak človek ima svoj kronotip, torej nagnjenost k zgodnejšemu ali poznejšemu času spanja in budnosti.
»Med puberteto se notranja ura telesa običajno pomakne za nekaj ur nazaj, kar pomeni, da mladostniki po naravni poti ne postanejo zaspani tako zgodaj in bi se idealno tudi pozneje zbujali,« pravi Sarah Chellappa, soavtorica raziskave z Univerze v Southamptonu. Hkrati morajo mladostniki zaradi zgodnjega začetka pouka, družabnega življenja in spletnih dejavnosti svoj spanec pogosto prilagajati zunanjim zahtevam.
Prav neskladje med biološkim ritmom in zgodnjim začetkom pouka lahko povzroči tako imenovano cirkadiano neusklajenost. Vodilna avtorica raziskave Hannah Ravenhall zato meni, da odgovornosti za kakovosten spanec ni mogoče preložiti zgolj na posameznike. Po njenem bi bilo treba upoštevati biološke spremembe v adolescenci in razmisliti tudi o poznejšem začetku pouka v srednjih šolah.
Spanje kot del skrbi za duševno zdravje
Tesnoba je sicer najpogostejša duševna težava med mladostniki. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima anksiozno motnjo približno 4,4 odstotka otrok, starih od 10 do 14 let, in 5,5 odstotka mladostnikov med 15. in 19. letom. Težave z duševnim zdravjem v adolescenci lahko vplivajo tudi na poznejše življenje, zato raziskovalci poudarjajo pomen zgodnjega prepoznavanja in ukrepanja.
Avtorji raziskave menijo, da bi morale javnozdravstvene smernice več pozornosti nameniti zdravju spanja in predvsem njegovi rednosti. To bi lahko v praksi pomenilo poznejši začetek pouka ter jasnejša pravila glede uporabe zaslonov zvečer. Takšni strukturni ukrepi bi po njihovem lahko pomembneje prispevali k duševnemu zdravju mladostnikov kot zgolj nasvet, naj gredo zvečer prej v posteljo.
