Raziskovalci na Univerzi York v Kanadi so analizirali podatke 69 študij, ki so dlje časa spremljale milijone zdravih odraslih ljudi nad starostjo 35 let in njihov življenjski slog ter ugotavljale, pri kom se je kasneje razvila demenca. Kanadčani so zdaj v reviji PLOS One objavili študijo, ki kaže, kako glede na goro analiziranih podatkov na zdravje možganov vplivajo spanje, sedenje in telesna aktivnost.
Ena najbolj skrb vzbujajočih ugotovitev je, da imajo ljudje, ki sedijo več kot osem ur – kar nas na tipičen delovni dan počne velika večina – kar 27 odstotkov večjo verjetnost za razvoj demence. Na srečo dodajajo, da obstajajo tudi možnosti za zaščito pred razvojem te vse bolj pogoste degenerativne bolezni. To sta predvsem redna telesna aktivnost in ravno prava količina spanca, ki v približno enaki meri zmanjšujeta tveganje za demenco.
A pozor: potrebna je ravno prava mera spanca (med sedmimi in osmimi urami), saj naj bi bilo predolgo spanje še bolj škodljivo kot prekratko. Spanje manj kot sedem ur na noč je tveganje namreč povečalo za 18 odstotkov, spanje več kot osem ur pa kar za 28 odstotkov.
Kanadčani dodajajo še, da imajo ljudje, ki redno telovadijo, povprečno 25 odstotkov manjše tveganje za razvoj demence. »Upoštevanje ustaljenih ali priporočenih ravni telesne dejavnosti je bilo povezano z bistveno manjšo incidenco (25-odstotno zmanjšanje tveganja) demence vseh vzrokov,« so zapisali raziskovalci. Pri študijah, povezanih z vadbo, je bilo veliko razlik v načinih telovadbe, na splošno pa so »neaktivno« skupino primerjali z »aktivno«, ki je vsak teden izvajala 150 minut ali več aerobne aktivnosti. To je v skladu z običajnimi nasveti, naj odrasli na teden opravijo vsaj 150 minut zmerne vadbe ali 75 minut intenzivne vadbe. K zmerni vadbi naj bi denimo sodili hitra hoja, kolesarjenje ali ples, k intenzivni pa na primer tek, plavanje ali športi z žogo. Raziskovalci niso natančno določili, katera vrsta vadbe bi lahko bila najbolj koristna, vendar so prejšnje študije pokazale, da lahko trening z utežmi celo poveča verjetnost za demenco.
Dolgotrajni vplivi
»Redna vadba in dober spanec nista pomembna le za to, kako se počutimo vsak dan, ampak lahko igrata tudi vlogo pri zaščiti možganov desetletja pozneje. Dolgotrajno sedenje, tudi med ljudmi, ki so sicer aktivni, pa lahko poveča tveganje za demenco. To je področje, kjer so potrebne nadaljnje raziskave,« poudarja glavni avtor Akinkunle Oye-Somefun.
Na svetu živi 55 milijonov ljudi z demenco, pričakujejo pa, da se bo to število zaradi nezdravih navad še povečevalo. Raziskava britanskega Alzheimer's Research UK kaže, da bi lahko do 45 odstotkov primerov demence preprečili ali odložili z obravnavo življenjskega sloga in zdravstvenih dejavnikov, kot so telesna neaktivnost, visok krvni tlak, visok holesterol in socialna izolacija.
»Demenca se razvija desetletja. Vsakodnevno vedenje, kot so vadba, čas sedenja in količina spanja, je lahko povezano s tveganjem za demenco. Razumevanje teh povezav bi nam lahko pomagalo podpirati zdravje možganov skozi vse življenje. Nekateri dejavniki tveganja so v različnih življenjskih obdobjih pomembnejši. Na primer obvladovanje izgube sluha od srednjih let in ohranjanje socialnih stikov pozneje lahko resnično spremenita stvari,« pravi kanadski strokovnjak, ki poleg omejevanja dolgega sedenja in pravilnega urnika spanja priporoča telesno in mentalno aktivnost ter ohranjanje socialnih stikov.
Kanadčani so zapisali še, da njihova študija ne more dokazati, da lahko pomanjkanje telesne dejavnosti in slab spanec povzročita demenco, vendar pa njihove ugotovitve kažejo, da lahko upoštevanje priporočene telesne dejavnosti in ravni spanja v srednjih letih ter pozneje v življenju zmanjšuje tveganje za to nevarno možgansko bolezen, ki vodi v upad spominskih, kognitivnih in čustvenih sposobnosti ter onemogoča samostojno življenje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, glavni simptomi pa so izguba kratkoročnega spomina, zmedenost, težave z govorom in presojo, spremembe osebnosti in zmanjšana motivacija.
