»Dobro, slabo … in najslabše« se glasi naslov spletnega portala Politica, ki poroča o tem, da v Evropi pred začetkom glavne turistične sezone vlada vse večja negotovost. Tudi morebiten hiter konec vojne na Bližnjem vzhodu namreč ne bi takoj odpravil težav z oskrbo z letalskim gorivom. Motnje v dobavah iz držav Perzijskega zaliva, zlasti skozi Hormuško ožino, že zdaj dvigujejo cene in povečujejo tveganje pomanjkanja ravno v času največjega povpraševanja. V letalskem prometu zaradi tega vse pogosteje prihaja do zamud in odpovedi letov.
Evropska unija sicer sama ne proizvede dovolj goriva za potrebe letalskega prometa – domače rafinerije pokrijejo največ okoli 70 odstotkov povpraševanja. Vsaka daljša motnja v pomorskem prometu bi lahko letalske prevoznike prisilila v iskanje alternativnih, dražjih virov ali celo v nadaljnje zmanjševanje obsega letov. Analitiki opozarjajo na tri možne scenarije razvoja dogodkov, ki bodo odločilno vplivali na poletne počitnice milijonov Evropejcev.
Prvi …
Po prvem, najugodnejšem scenariju, ki bi bil jasno tudi najboljši za v vojno ujete ljudi, bi se konflikt hitro končal, promet skozi Hormuško ožino pa bi se normaliziral. A tudi v tem primeru bi v dobavnih verigah motnje trajale še več mesecev. Tankerji potrebujejo več kot mesec dni, da iz Zaliva dosežejo Evropo, zato bi bile cene goriva in letalskih vozovnic višje vse poletje. Pozitivna stran takšnega scenarija je, da bi se Evropa verjetno izognila množičnim odpovedim letov in drastičnim političnim ukrepom za omejevanje potovanj.
… drugi …
Po oceni novinarjev portala Politico je veliko bolj verjeten srednji scenarij, to je delna umiritev razmer, pri kateri bi dobave potekale neenakomerno. V tem primeru bi cene ostale visoke, oskrba pa negotova. Letalske družbe bi najverjetneje začele ukinjati manj dobičkonosne povezave, predvsem regionalne in nekatere medcelinske turistične lete. Potniki bi občutili posledice v obliki višjih cen, manj popustov in redkejših odhodov. Zaradi tega bi se lahko več ljudi odločilo za dopust bliže domu.
… in tretji scenarij
Po najslabšem scenariju bi se vojna nadaljevala in posledično bi prišlo do dolgotrajne motnje v dobavah. V takšnih razmerah bi zaloge letalskega goriva v Evropi lahko padle pod kritično raven, kar bi privedlo do dejanskega omejevanja porabe. To pomeni ne le visoke cene, temveč tudi fizično pomanjkanje goriva, zaradi česar bi bili leti odpovedani v bistveno večjem obsegu. Posledice bi se razširile na celoten letalski sektor – od letalskih družb do letališč in kontrol zračnega prometa. Posebej ranljivi bi bili nizkocenovni prevozniki. Čeprav evropska komisija najbolj črnega scenarija za zdaj ne pričakuje, države že pripravljajo načrte za delitev strateških rezerv goriva.