V svetu, kjer nam odgovore na vsa vprašanja v nekaj sekundah ponudi umetna inteligenca, se tradicionalna definicija inteligentnosti sesuva. Če je v 20. stoletju veljalo, da je pameten tisti, ki si zapomni največ podatkov ali najhitreje reši enačbo, danes psihologi v ospredje postavljajo povsem nove lastnosti.
Zadnje študije kažejo, da se naši možgani prilagajajo digitalni dobi. Največji znak inteligentnosti danes ni več to, da znaš odgovoriti na vsa vprašanja, temveč zavedanje o omejitvah lastnega znanja. Visoko inteligentni ljudje svoja prepričanja dojemajo kot programsko opremo, ki jo je treba nenehno posodabljati. »Inteligentnost prihodnosti ne bo merjena po tem, kaj veste, ampak po tem, kako hitro ste se sposobni odučiti starih konceptov, ko se pojavijo novi dokazi,« pojasnjujejo raziskovalci v študiji o kognitivni prilagodljivosti, objavljeni v reviji Frontiers in Psychology.
Sposobnost ločevanja signala od šuma
V svetu informacijskega kaosa postaja pozornost najdragocenejša valuta. Visoko inteligentni posamezniki imajo vgrajen izjemen filter. Namesto da bi porabljali energijo za nepomembne novice, viralne nesmisle ali banalne spletne prepire, se osredotočajo na bistvo – na signal.
Študija, objavljena v Nature Human Behaviour, ugotavlja, da ljudje z višjim kognitivnim potencialom zavestno uporabljajo tehnike kognitivnega razbremenjevanja. To pomeni, da rutinske naloge prepustijo tehnologiji, svojo energijo pa hranijo za kompleksno strateško razmišljanje.
Povprečen um ob negotovosti in sivih conah občuti tesnobo in išče hitre, črno-bele odgovore. Visoko inteligentna oseba pa v negotovosti uživa. Razume, da so najpomembnejša vprašanja v življenju redko preprosta. Sposobni so delovati in sprejemati odločitve tudi takrat, ko nimajo vseh informacij, ne da bi jih pri tem ohromil strah.
Razmišljanje o razmišljanju
Ste se kdaj vprašali, zakaj razmišljate tako, kot razmišljate? To je metakognicija. Inteligentni ljudje niso sužnji svojih impulzov ali kognitivnih pristranskosti. Opazujejo svoj miselni proces od zunaj. Če opazijo, da so pristranski ali da nanje vplivajo čustva, znajo svoj miselni tok zavestno ustaviti in preusmeriti.
Ena najzanimivejših študij iz letošnjega leta (Univerza Stanford) je uvedla pojem hibridna inteligentnost (HI). Ugotovili so, da najuspešnejši posamezniki niso tisti z najvišjim IQ, temveč tisti, ki znajo najbolje sodelovati z umetno inteligenco.
Raziskovalci so v poročilu zapisali: »Vrhunska inteligentnost se je preselila s področja podajanja odgovorov na področje postavljanja vprašanj. Kdor zna postaviti boljše, globlje in bolj specifično vprašanje, tisti dejansko vlada informacijskemu prostoru.«
Smo na pragu nove dobe? Flynnov učinek – desetletja trajajoče naraščanje rezultatov IQ-testov – se v zadnjih letih ustavlja ali celo obrača. A to ne pomeni, da postajamo manj pametni. Pomeni le, da se naši možgani specializirajo za nove izzive.
Naslednjič, ko boste srečali nekoga, ki mirno prizna svojo napako, postavi vprašanje, ki vas pusti brez besed, in se ne pusti zmesti vsaki spletni senzaciji, vedite, da imate pred seboj človeka z izjemno visoko sodobno inteligentnostjo.
