Dež je sinoči vztrajno močil poti Arboretuma Volčji Potok. Gostje so namesto po zelenicah hiteli pod streho restavracije, ki sta jo v prenovljenem prostoru golf igrišča ustvarila Nina in Tomaž Bratovž. A vreme ni moglo pokvariti večera. Pravzaprav je ustvarilo skoraj popolno kuliso za letošnji Black & White – tradicionalno druženje JRE-Slovenija, ki je letos dobilo nekoliko drugačen, bolj oseben obraz.
Namesto običajnega sproščenega druženja je približno 130 gostov sedlo za večje okrogle mize, za katerimi so se srečevali chefi, partnerji, gostinci, vinarji, novinarji in prijatelji slovenske gastronomije. V ospredju ni bil spektakel, temveč občutek. Občutek skupnosti, bližine in časa, ki si ga ljudje še vzamejo drug za drugega.
»Gostinstvo je danes eden tistih zadnjih prostorov resnične pozornosti,« je v nagovoru povedal predsednik JRE-Slovenija Gregor Repovž, ki je na mednarodnem kongresu JRE – Jeunes Restaurateurs aprila letos v Kölnu skupaj s Sabino Repovž prejel tudi prestižno mednarodno priznanje JRE sustainability award 2026 za trajnost v gastronomiji. »Živimo v času razpršenosti. Vsi nekaj spremljamo, preverjamo, dokazujemo, nikoli pa nismo več zares prisotni. V našem gostinstvu pa je ravno obrnjeno – prisotnost pomeni vse. Prisotnost do gosta, do ekipe, do prostora, v katerem ustvarjamo.«
Njegove besede so dobro povzele duha večera
Black & White je eden tistih dogodkov, kjer gastronomija ni predstavljena kot tekmovanje ega, temveč kot skupna zgodba ljudi, ki verjamejo v obrt, gostoljubje in odnose. Večer se je začel s pozdravom Tomaža Bratovža in penino black & white Radgonskih goric. Nato pa so besedo prevzeli krožniki.
Vsak chef je pripravil jed, ki ni bila le podpis njegove kuhinje, ampak tudi del širše zgodbe sodobne slovenske gastronomije. Filip Matjaž iz restavracije COB je postregel hobotničino lazanjo – jed, ki je združevala mediteranski temperament in natančnost priprave.
Andrej Smogavc iz restavracije Spargus je pripravil pujsa s krompirjevim njokom in črnim česnom, David Žefran iz restavracije Milka pa je večer sklenil s sladico iz ovčjega sira, nezrelega paradižnika in brina.
Med hodi ni bilo pretirane formalnosti. Gostje so se pogovarjali, vstajali, nazdravljali in komentirali krožnike, medtem ko so chefi prehajali med mizami. To ni bil večer, kjer bi bila kuhinja skrita za vrati. Bila je del prostora, del pogovora in del energije.
Prav o tem je govoril tudi Repovž, ko je poudaril, da dobra restavracija danes ni več zgolj prostor, kamor prideš jest. »Gost ne pride samo po krožnik. Pride po občutek, po odnos. Pride zato, da ga nekdo vidi, mu nekaj razloži, natoči vino in pove zgodbo o sestavini,« je dejal.
Prav zgodbe so bile tisti nevidni meni večera
JRE-Slovenija danes povezuje 26 članov in predstavlja pomemben del sodobne slovenske gastronomije. Gre za skupnost chefov in gostincev, ki skozi svoje restavracije gradijo mednarodno prepoznavnost Slovenije kot kulinarične destinacije. A kot je bilo slišati skozi večer, JRE ni le oznaka na vratih restavracije. »JRE je skupnost zaupanja, sodelovanja in prijateljstva,« je poudaril Repovž. »Prostor, kjer si pomagamo, izmenjujemo ideje in skupaj dvigujemo standarde slovenske gastronomije.«
Prav zato je imel pomembno mesto na dogodku tudi poklon ljudem in projektom, ki soustvarjajo širšo gostinsko skupnost. Del večera je bila tradicionalna podelitev nagrad JRE, s katerimi združenje izpostavlja posameznike in organizacije, ki pomembno prispevajo k razvoju slovenske gastronomije.
Nagrado za izjemen prispevek k povezovanju vina, kulinarike in destinacije je prejel projekt Brda in vino. Gostilna Striček je prejela priznanje za predanost tradiciji in pristnemu gostoljubju. Ksenija in Martin Mahorčič sta bila nagrajena za ustvarjalnost, prodornost in razvoj gostinske skupnosti, Darinka in Darko Rakar iz Gostilne Rakar pa za življenjsko delo in dolgoletni prispevek k slovenskemu gostinstvu.
Ob podelitvi ni bilo občutka tekmovalnosti. Bolj občutek priznanja ljudem, ki že desetletja gradijo nekaj trajnega v panogi, ki je pogosto neizprosna. Repovž je v govoru odkrito spregovoril tudi o zahtevnosti gostinskega poklica. »Naša panoga ni lahka. Zahteva ogromno discipline, energije in odrekanja. Od zunaj je pogosto videti bolj glamurozna, kot je v resnici v ozadju. Kljub temu ostajamo, ker vemo, zakaj delamo – ne zaradi trendov ali fotografij, ampak zaradi občutka, ko gost odide zadovoljen.«
