Strokovnjaki že dolgo priporočajo, da hodimo spat in vstajamo približno ob istem času vsak dan in da ohranjamo enakomeren spalni ritem tudi ob koncih tedna. Nova raziskava pa to priporočilo nekoliko postavlja pod vprašaj. Obstaja namreč vse več dokazov, da lahko daljše spanje ob koncih tedna oziroma nadomeščanje spanja, ki ga med tednom primanjkuje, koristi srcu in splošnemu zdravju.
Rezultati, predstavljeni na letnem kongresu Evropskega kardiološkega združenja v Münchnu, temeljijo na sedemletnem spremljanju 40.727 odraslih iz Južne Koreje. Podatke so pridobili iz korejske nacionalne raziskave o zdravju in prehrani, udeležence pa spremljali med letoma 2016 in 2023.
Raziskovalci so primerjali, koliko več so udeleženci spali ob koncih tedna v primerjavi z delovnim tednom. Ugotovili so, da je nadomeščanje izgubljenega spanca ob koncu tedna po napornem delovnem tednu povezano z manjšo pojavnostjo visokega krvnega tlaka, poroča Al Džazira.
Manjše tveganje hipertenzije
Pri ljudeh, ki so ob koncih tedna spali dlje, je bila verjetnost visokega krvnega tlaka približno šest odstotkov manjša. Pri telesno manj aktivnih ljudeh je bil učinek nekoliko izrazitejši, tveganje je bilo manjše za približno 6,9 odstotka. Najbolj zanimiva ugotovitev je bila, da je bilo pri ljudeh, ki so ob koncih tedna spali približno eno uro in 37 minut dlje, tveganje hipertenzije manjše za okoli devet odstotkov.
»Krvni tlak med spanjem običajno pade. Če človek kronično spi premalo, se lahko ta normalni nočni padec krvnega tlaka zmanjša,« je za Al Džaziro povedal Christopher Depner, docent na oddelku za zdravje in kineziologijo Univerze Utah.
»Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva tudi na stresne hormone in vnetne procese. Sčasoma lahko te spremembe prispevajo k višjemu krvnemu tlaku in večjemu tveganju bolezni srca in ožilja. Dovolj spanja bi zato lahko pomagalo preprečevati nekatere od teh škodljivih stanj,« je dodal.
Pomembno je, koliko dlje spimo
Raziskava kaže, da daljše spanje ob koncih tedna ni nujno koristno v neomejeni meri. Najboljši učinek so opazili pri zmernem podaljšanju spanja. To je približno za eno do dve uri, pri čemer je bilo optimalno podaljšanje okoli ene ure in 37 minut.
»Velike razlike v času odhoda v posteljo in vstajanja med delavniki in konci tedna lahko premaknejo naš ritem, kar pogosto imenujemo 'socialni jet lag',« je pojasnil Depner. Takšne spremembe so bile povezane z neugodnimi presnovnimi in srčno-žilnimi učinki, med drugim z večjim tveganjem za sladkorno bolezen.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je imelo leta 2024 hipertenzijo približno 1,4 milijarde odraslih, starih od 30 do 79 let, kar predstavlja približno tretjino svetovnega prebivalstva v tej starostni skupini. Visok krvni tlak je eden pomembnejših vzrokov prezgodnjih smrti po svetu.
