Medtem ko se številne evropske države borijo z onesnaženjem, je najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje za leto 2025 razkrilo osupljiv dosežek: slovenske obalne vode so dosegle popolno, 100-odstotno odličnost. Medtem bitka za naše reke še ni končana.
Evropa ima problem z vodo, toda če iščete popoln obmorski pobeg, bi moral biti vaš kompas usmerjen proti severnemu Jadranu. Po nedavno objavljenem poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti evropskih kopalnih voda se Slovenija na področju obalnih voda uvršča na sam vrh celine. Z brezhibnim rezultatom se je pridružila zelo majhnemu klubu držav, kjer je vsaka kaplja morja na uradnih kopališčih ocenjena z najvišjo možno oceno.
V času, ko se evropske države soočajo z ekstremnimi vremenskimi pojavi in obremenjenostjo infrastrukture, je podatek, da so slovenske obalne kopalne vode ocenjene kot odlične, izjemen uspeh. Slovenija si ta prestižni zmagovalni oder deli s Ciprom in Litvo. Za primerjavo: obalne velesile in razvite države, kot so Belgija, Poljska in Estonija, na svojih obalah komajda dosegajo ali celo zgrešijo 70-odstotni prag odličnosti. Hrvaška se uvršča rahlo pod povprečje, vendar še vedno z zelo odličnimi 87,6 odstotka. Glede celinskih voda pa je zelo blizu Slovenije, čeravno še nekaj mest niže, na predzadnjem mestu, s 54,8 odstotka kakovostnih voda.
To ni zgolj statistična anomalija, temveč – kot poudarja poročilo EEA – neposreden rezultat desetletij sistematičnega spremljanja, upravljanja in znatnih naložb v čistilne naprave za komunalne odplake. Zmanjšanje izpustov je omogočilo, da se je kakovost vode v Evropi v zadnjih desetletjih izrazito izboljšala. Na ravni celotne EU je sicer od 22.000 kopalnih območij zavidljivih 85 odstotkov ocenjenih kot odličnih, a absolutna popolnost, ki jo je dosegla slovenska obala, ostaja redek dragulj v evropski kroni.
Dva obraza
Vendar pa pronicljivo novinarstvo zahteva pogled onkraj bleščeče morske gladine. Čeprav so obalne vode po Evropi na splošno visoke kakovosti (88 odstotkov je odličnih), poročilo razkriva realnost naših celinskih voda – rek in jezer. Te ostajajo »še posebej zahtevne«. Samo 47 odstotkov od približno 1200 določenih rečnih kopališč po Evropi je v letu 2025 doseglo odlično kakovost.
Tudi Slovenija pri tem ni nedotakljiva. Medtem ko Obala sije v popolnosti, naše celinske vode zahtevajo večjo pozornost politike in javnosti. S 57,1 odstotka odličnih celinskih kopalnih voda se Slovenija uvršča v spodnjo polovico evropske lestvice na tem področju, precej za državami, kot so Avstrija, Finska in Danska, ki dosegajo več kot 90-odstotno odličnost na rekah in jezerih. Ta razkorak med obalnim zmagoslavjem in celinskim izzivom je zgovoren. Gre pravzaprav za bitko za čisto okolje, ki ni nikoli zares končana, pri čemer je direktiva o kopalnih vodah ključna, vendar ne edino orodje v tej enačbi.
Merjenje kazalnikov
Kaj vse to pomeni za povprečnega kopalca na slovenski obali? Ocene temeljijo na strogem merjenju fekalnih kazalnikov, bakterij (Escherichia coli in intestinalni enterokoki). V praksi odlična ocena pomeni, da je tveganje prebavnih motenj ali okužb dihal med plavanjem praktično nično. To je dosežek, ki ga v poletni vročini pogosto jemljemo za samoumevnega, čeprav je rezultat kompleksne evropske okoljske zakonodaje in ambicioznega akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.
Slovenski dosežek na Obali je kazalnik, »kako lahko zanesljive in dobro izvajane politike prinesejo oprijemljive koristi za okolje in javno zdravje«, ugotavlja EEA.
