Umetna inteligenca prinaša prelomne spremembe v preventivno medicino z nadgrajeno virtualno kolonoskopijo, ki bolnikom omogoča pregled debelega črevesa brez sedacije in znatno manjše nelagodje. Metoda, podprta z naprednimi algoritmi, po navedbah strokovnjakov dosega več kot 95-odstotno natančnost pri odkrivanju predrakavih sprememb in polipov.
Računalniška tomografija (CT) kolona oziroma virtualna kolonoskopija v medicini sicer ni novost, vendar so jo nedavni preskoki v razvoju umetne inteligence bistveno izboljšali. Profesor Luca Maria Sconfienza, vodja diagnostične radiologije v milanski bolnišnici IRCCS Galeazzi - Sant'Ambrogio, je za italijanske medije pojasnil, da so novi programski sistemi omogočili resničen preskok naprej pri diagnostiki obolenj spodnjega prebavnega trakta.
V nasprotju s tradicionalno kolonoskopijo, ki zahteva vstavitev dolgega endoskopa vzdolž celotnega črevesja, virtualna različica uporablja kratko cevko. Prek nje v rektum vnesejo približno dva litra ogljikovega dioksida. Ta plin enakomerno razširi črevo in omogoči slikanje predelov, ki bi bili sicer zaradi stisnjenosti nevidni. Ker se ogljikov dioksid hitro absorbira v telo, neprijeten občutek po preiskavi izzveni v približno pol ure. Samo CT-slikanje traja nekaj minut, bolnik pa med njim zgolj zamenja dve ali tri lege, pri čemer najpogosteje leži na hrbtu, trebuhu in boku. Dolgotrajno okrevanje ali hospitalizacija ni potrebna.
Ena ključnih prednosti novega pristopa je močno poenostavljena priprava, ki velja za eno glavnih psiholoških ovir pri udeležbi na preventivnih presejalnih programih. Namesto agresivnega čiščenja črevesja z močnimi odvajali bolniki nekaj dni pred preiskavo zgolj uživajo hrano z manj vlakninami in zaužijejo posebno peroralno kontrastno sredstvo. To sredstvo obarva ostanke blata v črevesju, kar radiologom in umetni inteligenci omogoča, da jih jasno razlikujejo od morebitnih polipov in drugega na črevesni steni.
Umetna inteligenca pri samem pregledu deluje kot visokozanesljiv asistent, ki z integriranimi sistemi samodejno opozarja na sumljive lezije. Kljub visoki diagnostični učinkovitosti pa metoda ostaja slikovna preiskava. Če zdravniki odkrijejo sumljive polipe, ne morejo takoj odvzeti vzorca tkiva za biopsijo, kar ostaja domena klasične kolonoskopije.
Kljub tej omejitvi strokovnjaki že razvijajo nove algoritme, ki bi lahko presegli trenutne meje diagnostike. Napovedujejo, da bodo v bližnji prihodnosti programi sposobni neposredno s slike oceniti stopnjo tveganja malignosti lezije. Ta preskok bo virtualno kolonoskopijo iz orodja za zgolj iskanje sprememb preoblikoval v platformo za predvidevanje in ocenjevanje njihove nevarnosti, s čimer bo preventiva postala še bolj personalizirana in natančna.
