Preprosti kožni obliži bi lahko v prihodnosti nadomestili boleče in neprijetne hormonske injekcije pri zdravljenju raka prostate, ne da bi pri tem žrtvovali učinkovitost preživetja bolnikov. To ugotavlja obsežna britanska študija, ki napoveduje pomemben premik v vsakodnevni obravnavi ene najpogostejših oblik raka pri moških.
Raziskava, nedavno objavljena v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine, je v obdobju petnajstih let zajela 1360 moških z lokalno napredovalim rakom prostate. Znanstvena ekipa, ki jo je vodila profesorica Ruth Langley z londonskega Univerzitetnega kolidža (UCL), je preverjala, ali lahko obliži z estradiolom – ti se sicer najpogosteje uporabljajo za lajšanje simptomov menopavze pri ženskah – nadomestijo standardno zdravljenje z injekcijami.
Obe metodi imata namreč isti cilj, in sicer zatreti proizvodnjo testosterona v telesu, ki deluje kot pogonsko gorivo za rast tumorja na prostati.
Rezultati po treh letih kliničnega spremljanja so pokazali osupljivo izenačenost obeh pristopov. V skupini bolnikov, ki so uporabljali kožne obliže, jih je 87 odstotkov preživelo brez širjenja bolezni v obliki metastaz. V kontrolni skupini, ki je prejemala standardne injekcije, je bil ta delež 86-odstoten.
Drugačna izkušnja pacienta
Čeprav obliži niso dokazali premoči pri samem zdravljenju raka, pa dramatično spreminjajo izkušnjo pacienta med terapijo. Standardno hormonsko zdravljenje povzroči drastičen padec estrogena in testosterona, kar vodi v hude stranske učinke. Obliži z estradiolom ta padec kompenzirajo.
Posledično je uporaba obližev več kot prepolovila pojavnost vročinskih oblivov – ti so prizadeli samo 44 odstotkov uporabnikov obližev v primerjavi z 89 odstotki tistih na injekcijah. Prav tako so raziskovalci pri obližih zabeležili manjše število zlomov kosti in nakazali možnost zmanjšanega tveganja srčno-žilnih zapletov.
Toda zamenjava terapije prinaša svoj davek. »Zdravljenje ne odpravi stranskih učinkov, temveč jih zgolj preusmeri,« je opozoril dr. Ilan Darmon, francoski onkolog iz centra Hartmann. Največja pomanjkljivost obližev je namreč močno povečana pogostost neželenega povečanja prsnega tkiva pri moških, ki ga je sicer mogoče preventivno obvladovati, vendar lahko predstavlja hudo psihično breme za nekatere paciente.
Privlačna alternativa
Za zdravstvene sisteme in paciente obliži predstavljajo izjemno privlačno alternativo. So cenejši in omogočajo, da se pacienti zdravijo v udobju lastnega doma, kar razbremenjuje urološke in onkološke ambulante.
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na praktične omejitve. »Pri tej metodi je doslednost pacienta absolutno ključna,« še poudarja dr. Darmon. Medtem ko standardne injekcije zahtevajo zgolj obisk zdravnika na nekaj mesecev, morajo pacienti na novi terapiji sami skrbeti za menjavo več obližev hkrati, in sicer dvakrat na teden. Prav tako metoda morda ne bo primerna za bolnike s kožnimi obolenji, saj bi lahko preprečila ustrezno absorpcijo zdravila, ali za tiste, pri katerih je zaradi agresivnosti bolezni potrebna takojšnja, urgentna hormonska injekcija.
Trenutno obliži še nimajo uradne regulatorne odobritve za zdravljenje raka prostate in niso del uradnih kliničnih smernic (kot so smernice evropskega združenja za urologijo EAU ali onkologijo ESMO). Prav tako še čakajo na natančne podatke o vplivu na splošno kakovost življenja pacientov.
