Svetovni dan higiene rok, ki ga 5. maja zaznamujemo na pobudo WHO, je opomnik na najpreprostejši ukrep za varovanje zdravja. Naše roke so glavno orodje, s katerim raziskujemo svet, hkrati pa glavna pot za prenos nevarnih mikrobov.

Ko se dotaknemo kljuk ali denarja, prevzamemo tisoče nevidnih bakterij. Če si rok ne umivamo temeljito, viruse zlahka zanesemo v telo prek oči ali ust. Že zgolj petnajst sekund drgnjenja rok z milom lahko z njihove površine odstrani do 90 odstotkov patogenih bakterij. Pravilna higiena ni le osebna odgovornost, temveč dejanje solidarnosti. Z njo ščitimo sebe in najranljivejše posameznike v družbi – otroke, starejše ter bolnike.

V številkah

20 sekund

temeljitega drgnjenja rok z vodo in milom je nujno.

80 %

vseh nalezljivih bolezni se prenaša z dotikom oziroma prek umazanih rok.

60 %

alkohola morajo vsebovati razkužila za roke, da so zares učinkovita.

Do 50 %

obolenj z diarejo pri majhnih otrocih bi lahko preprečili z rednim umivanjem rok.

16 %

okužb dihal (vključno s prehladi) lahko preprečimo, če skrbimo za higieno rok.

3000

različnih vrst bakterij domuje na naših rokah.

48 ur

lahko nekateri virusi (in bakterije) preživijo na trdih površinah, od koder jih nato prenesemo na roke.

1 milijon

smrti na leto bi globalno lahko preprečili z dosledno navado umivanja rok.

Že 15 sekund

drgnjenja rok z milom lahko z njihove površine odstrani do 90 % patogenih bakterij.

Okoli 39 %

ljudi si (po raziskavah) po uporabi javnega stranišča rok ne umije dovolj temeljito.

Za učinkovito zaščito zadoščata voda in milo, če roke drgnemo vsaj dvajset sekund. Nikar ne pozabimo na prostore med prsti, hrbtišče in predele pod nohti. Pod nohti je namreč tudi desetkrat več bakterij kot na sami površini dlani, zato je ta predel pri umivanju ključen. V zdravstvu higiena rok dobesedno rešuje življenja, saj preprečuje bolnišnične okužbe. 

Priporočamo