To ni osamljen primer, temveč nazoren prikaz redkega, a vse bolj prepoznanega pojava, znanega kot nevihtna astma, ki lahko preseneti tudi tiste, ki nikoli prej niso doživeli astmatičnega napada.
Kako nevihta sproži napad astme
Nevihtna astma pomeni kompleksen pojav, ki ga ne povzroča nevihta sama, temveč preplet specifičnih vremenskih pogojev in visoke koncentracije cvetnega prahu v zraku, najpogosteje spomladi in zgodaj poleti. Mehanizem na videz deluje paradoksalen, saj mnogi alergiki pričakujejo, da bo dež zrak očistil alergenov in prinesel olajšanje. V tem primeru pa se zgodi ravno nasprotno.
Proces se začne v vetrovnem obdobju pred dežjem, ko močan vzgornik zrna cvetnega prahu (na primer travniške ljuljke) potegne visoko v nevihtne oblake. Tam se zrna zaradi visoke vlažnosti napijejo vode, nabreknejo in zaradi osmotskega šoka počijo. Iz vsakega zrna se tako v zrak sprosti na stotine mikroskopsko majhnih delcev, ki vsebujejo močne alergene.
Ti delci, ki pogosto merijo manj kot 2,5 mikrometra, so bistveno manjši od celih pelodnih zrn, ki jih nos in zgornje dihalne poti običajno uspešno zaustavijo. Drobni fragmenti pa z lahkoto zaobidejo te naravne ovire in prodrejo globoko v pljučne mešičke, kjer pri občutljivih posameznikih sprožijo takojšnjo in silovito vnetno reakcijo.
Nevarnost ne preti le astmatikom
Največjemu tveganju za razvoj nevihtne astme so izpostavljeni odrasli, ki kažejo občutljivost za cvetni prah trav in trpijo za sezonskim senenim nahodom. Vendar pa dogodki, kot je bil tisti v Melbournu, dokazujejo, da nevarnost preti tudi drugim skupinam.
Poznejša analiza je namreč razkrila, da kar 32 odstotkov ljudi, ki so takrat poiskali nujno pomoč, pred tem nikoli ni imelo diagnosticirane astme. Mnogi med njimi so sicer imeli seneni nahod, ki ga ljudje pogosto podcenjujejo, a predstavlja pomemben dejavnik tveganja. Pojav lahko močno prizadene tudi bolnike z neurejeno astmo ali posameznike, ki sploh ne vedo, da jo imajo.
Simptomi nevihtne astme ostajajo enaki kot pri klasičnem astmatičnem napadu:
- izrazita zasoplost,
- občutek stiskanja v prsih,
- piskanje pri dihanju,
- trdovraten kašelj.
Ključna razlika je predvsem v tem, da se simptomi pojavijo nenadoma in se izjemno hitro poslabšajo, kar zahteva takojšnje ukrepanje.
Vse pogostejši pojav v svetu
Čeprav so zdravniki prve primere zabeležili že pred desetletji, se pogostost in obseg izbruhov nevihtne astme v zadnjem času opazno stopnjujeta. Strokovnjaki to povezujejo s podnebnimi spremembami, ki prinašajo daljša in intenzivnejša obdobja cvetenja, višje koncentracije peloda v zraku ter pogostejše ekstremne vremenske pojave.
Izbruhi ne prizadenejo več le Avstralije; o podobnih, čeprav manjših dogodkih so v preteklosti že poročali tudi zdravniki iz Velike Britanije, Italije, ZDA in Kanade. To jasno kaže, da gre za globalni izziv, ki zahteva večjo ozaveščenost javnosti in boljšo pripravljenost zdravstvenih sistemov.
Kako se zaščititi
Popolna zaščita pred nevihtno astmo ni mogoča, vendar lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi tveganje bistveno zmanjšamo.
Ključno je redno zdravljenje astme in senenega nahoda. Ljudje iz rizičnih skupin se morajo z osebnim zdravnikom posvetovati o pripravi natančnega načrta ukrepanja.
- V sezoni cvetenja je priporočljivo redno preverjati koncentracije peloda v zraku.
- Ob napovedi nevihte na dan z visoko vsebnostjo cvetnega prahu je najbolje ostati v hiši ali stanovanju. Okna in vrata morajo ostati zaprta, še posebej v vetrovnem času tik pred začetkom dežja in takoj po njem.
- Klimatske naprave v avtomobilu ali stavbi je med nevihto pametno preklopiti na notranje kroženje zraka.
- Vsi, ki jim zdravniki predpišejo zdravilo za lajšanje simptomov astme, morajo to zdravilo v kritičnih mesecih vedno nositi s seboj.
Pri tem velja opozoriti, da običajne obrazne maske ne ponujajo zadostne zaščite, saj so delci iz počenih pelodnih zrn premajhni, da bi jih blago lahko učinkovito zaustavilo.
