Redno umivanje je zdrava navada, vendar z vsakodnevnim tuširanjem ni dobro pretiravati. Normalna koža ima namreč naravni zaščitni sloj maščobe in ravnovesje dobrih bakterij, ki jo ščitijo pred izsušitvijo ter zunanjimi vplivi. Prekomerno umivanje, zlasti z agresivnimi mili in močnim drgnjenjem, ta sloj odstrani, kar vodi v suho, srbečo in razdraženo kožo, skozi mikrorazpoke pa lahko vdrejo škodljivi mikrobi in alergeni.
Prav tako prepogosto spiranje naravnih mikrobov telesnemu imunskemu sistemu odvzame možnost za ustvarjanje zaščitnih protiteles. Uporaba antibakterijskih mil lahko stanje še poslabša, saj uniči naravno zaščito kože, kar je še posebej problematično pri otrocih v razvoju.
Premalo tuširanja
Če se ne tuširamo dovolj pogosto, bo okolica verjetno prva opazila najočitnejšo težavo, ki se kaže kot neprijeten telesni vonj, kar ne vpliva dobro na medosebne odnose.
Pomanjkanje higiene pa prinaša tudi zdravstvene posledice za kožo. Kopičenje maščobe, umazanije in odmrlih kožnih celic zamaši pore ter povzroči razrast bakterij, kar hitro pripelje do pojava aken in mozoljev. Prekomerna maščoba lahko izzove tudi nastanek prhljaja na lasišču ali znatno poslabša že obstoječa kožna obolenja, kot je ekcem.
Prava mera
Zlato pravilo glede pogostosti umivanja ne obstaja, čeprav mnogi zdravniki menijo, da vsakodnevno tuširanje za večino načeloma ni škodljivo. Vseeno pa za vzdrževanje dobrega zdravja povsem zadostuje že tuširanje dvakrat do trikrat na teden. Potreba po umivanju je močno odvisna od življenjskega sloga, stopnje fizične aktivnosti, tipa kože in morebitnih zdravstvenih stanj. Za ohranjanje zdrave kože je priporočljivo, da se izogibamo prevroči vodi, ki jo hitro izsuši, in prepogostemu šamponiranju las. Po tuširanju je kožo najbolje le nežno popivnati z brisačo namesto grobega drgnjenja ter nanjo v prvih treh minutah nanesti neodišavljeno vlažilno kremo.
