Že preprosta jutranja rutina lahko pripomore k temu, da se boste čez dan počutili bolje in imeli več energije. Če se vam zjutraj vedno mudi, si vzemite tri minute in najprej popijte velik kozarec vode. Tako boste ponovno napolnili zaloge tekočine v telesu in spodbudili presnovo. Nato odprite okno ali za kratek čas stopite na prosto. Svež zrak in prvi žarki dnevne svetlobe telesu sporočajo, da se je dan začel, raven seritonina pa začne rasti.
Nazadnje zaprite oči in desetkrat globoko vdihnite in izdihnite. Zadnji korak prispeva k znižanju kortizola in um spravi v mirnejše ter jasnejše stanje. Ta preprosta in hitra jutranja rutina pomaga stabilizirati živčni sistem in usmeriti vaš dan v pozitivno smer.
Če vam ostane še nekaj sekund, lahko zapišete tudi svojo namero za dan, na primer: "Danes bom ostal miren, tudi če bo stresno." Zaradi kratkosti in preprostosti lahko to jutranjo rutino hitro usvojite, prav tako pa si jo lahko po želji podaljšate oziroma prilagodite.
Kako najdem svojo rutino?
Popolna jutranja rutina je za vsakega drugačna. Ni pomembno, da je potek rutine natančno določen ali strikten, temveč da ustreza vašemu bioritmu, vsakdanjemu življenju in ravni energije. Pot do lastne jutranje rutine se začne s tremi vprašanji:
- Kako se počutim zjutraj?
- Kaj potrebujem zjutraj, da začnem dan mirno in osredotočeno?
- Kaj je v mojem vsakdanjem življenju dejansko izvedljivo?
Da boste rutino lažje ponotranjili, začnite uresničevati nove navade postopoma.
Pet korakov do idealne rutine
Prvi korak je reden začetek, kar pomeni, da vstajanje in izvajanje rutine potekata ob istem času, tudi ob koncu tedna. Pri drugem koraku izklopite možnost dremeža na budilki, saj gumb za dremež moti spalne cikle in otežuje prebujanje. Nato stopite na svež zrak in aktivirajte svoje telo. Svež zrak in gibanje pospešita krvni obtok in spodbudita delovanje možganov. Sledi prebuditev vašega fokusa. Tukaj si lahko sestavite ali pregledate dnevni načrt, pomislite na nekaj pozitivnega ali si postavite cilj za ta dan.
Zakaj je dobra jutranja rutina tako pomembna?
Človeški možgani imajo radi rutino. Kar 80 odstotkov našega vsakodnevnega vedenja naj bi potekalo avtomatizirano. Če redno vzpostavljamo nezdrave vzorce, naše telo tako rekoč programiramo na izčrpanost in kaos. Če pa dan začnemo osredotočeno in mirno, aktiviramo področja možganov, ki spodbujajo koncentracijo, ustvarjalnost in odpornost.
Dobro načrtovana jutranja rutina zmanjšuje duševno obremenitev. Če vemo, kaj se bo zjutraj zgodilo in kdaj, svoje telo ter um razbremenimo, prihranimo tudi kognitivno energijo. To zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in pripomore k boljši koncentraciji pri delu.
Pomembna je tudi naša notranja biološka ura. Svetloba, gibanje in stalni časovni vzorci krepijo bioritem ter podpirajo kakovost spanja in prebavo.
Spodbuda: tudi znane osebe imajo jutranjo rutino
Veliko znanih in uspešnih ljudi svoj uspeh pripisuje urejenim in strogim rutinam. Na primer, jutranja rutina Michelle Obama se začne ob 4.30, ko vstane, telovadi, zajtrkuje z družino in nato začne delovni dan. Tudi Tim Cook, izvršni direktor Appla, dan začne ob 4. uri s prebiranjem elektronske pošte, nato sledita šport in odhod na delo.
Primera kažeta, da si še tako uspešni in zaposleni ljudje vzamejo čas zase. Njihove rutine imajo skoraj vedno nekaj skupnega: brez stresa, brez motenj, s poudarkom na gibanju, razmisleku in času zase.
